V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo, da je navidezna slika o zasedenosti domov za starejše drugačna od realnih potreb.
Številni upokojenci pošljejo prošnje za sprejem v večje število domov veliko prej, kot dejansko potrebujejo namestitev. Zato samo število prošenj ne odraža dejanskih potreb na ravni države, opozarjajo.
"Ustvarja se zmotna slika"
Zaradi velikih razlik v pokritosti po posameznih področjih v Sloveniji se ustvarja zmotna slika o vsesplošnem velikem pomanjkanju domov, to pa še vzpodbuja upokojence, da oddajo prošnje za sprejem veliko prej, kot dejansko potrebujejo storitve, pojasnjujejo v sporočilu za javnost.
"Domov ni tam, kjer jih najbolj potrebujejo"
Sedanje stanje po njihovih besedah po eni strani ne ustreza starejšim, ki jim niso na voljo domovi tam, kjer jih najbolj potrebujejo. Prav tako pa ne ustreza izvajalcem, saj nekateri ne morejo zadostiti povpraševanju, drugi pa se soočajo s slabo zasedenostjo.
Največje pomanjkanje v Ljubljani
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ugotavljajo, da je največ prostih mest, kjer lahko stanovalce v dom za starejše sprejmejo takoj, v severovzhodnem delu Slovenije. Največje pomanjkanje pa je v osrednjem delu, zlasti v Ljubljani.
Trenutno so prosta mesta v Radljah ob Dravi (78 mest), v Ormožu (sedem mest), v Radencih in Beltincih. Najdaljše čakalne dobe so v Ljubljani, kjer dejansko primanjkuje okrog 2000 mest, posamezni domovi pa imajo tudi preko 1000 prošenj za sprejem, še navajajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
2
