Po mnenju NČR v dveh primerih kršen novinarski kodeks

Prav tako je kršitev 1. člena kodeksa ugotovilo tudi v primeru Andrej Perdan proti novinarju Dela Samu Petančiču.

"Kdo so ljudje iz kadrovske baze AUKN: še spletni brskalniki jih ne najdejo" Kot so navedli na razsodišču, se pritožba Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) nanaša na članek "Kdo so ljudje iz kadrovske baze AUKN: še spletni brskalniki jih ne najdejo", ki je bil objavljen v Dnevniku 10. septembra 2011. Novinarki v njem pišeta o domnevnih klientelističnih praksah pri oblikovanju nabora kandidatov za nadzornike v podjetjih, ki so deloma ali celoti v lasti države; navedbe svojih anonimnih virov v njem podkrepita s podatki, ki naj bi dokazovali pomanjkljive kvalifikacije omenjenih kandidatov.

Tako sta med drugim zapisali, da gre v "večini primerov za širši javnosti popolnoma neznane ljudi, brez omembe vrednih referenc in izkušenj iz nadzorovanja in upravljanja podjetij". Po mnenju pritožnika ta zapis skupaj z navedbo, da "jih še spletnih brskalniki ne najdejo", predstavlja kršitev 1. člena kodeksa, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij. Agencija namreč dokazuje, da novinarki točnosti navedb nista poskušali dodatno preveriti pri omenjenih kandidatih.

Razsodišče meni, da sta kršili 1. člen kodeksa Novinarki sta preko pooblaščene odvetniške pisarne Emil Zakonjšek vse obtožbe zavrnili. Ta odgovarja, da sta novinarki omenjene navedbe zapisali na podlagi preverjanj več spletnih virov, od iskalnika Google do strani Agencije za javnopravne evidence.

Razsodišče meni, da sta kršili 1. člen kodeksa. Podrobnejše preverjanje je namreč pokazalo, da le pri petih izmed 52 na novo imenovanih nadzornikov z iskanjem preko spletnega iskalnika Google ni mogoče najti nedvoumnih zapisov o njihovih poklicnih karierah in kvalifikacijah iz časa pred nastankom spornega članka.

"Stanovalci prepričani, da je sodišče kršilo zakon" Kršitev 1. člena kodeksa je ugotovilo tudi v primeru Andrej Perdan proti novinarju Dela Samu Petančiču. Pritožniku Perdanu se zdi sporno besedilo v članku "Stanovalci prepričani, da je sodišče kršilo zakon", v katerem novinar trdi, da "je leta 1998 do stanovalcev in lastnikov stanovanj na Kebetovi pristopil moški, ki se je predstavil kot Andrej Perdan, lastnik podjetja Ataurus. Ponudil je, da v zameno za manjše plačilo zanje opravi vpis v zemljiško knjigo. Ker tega več let ni storil, so leta 2004 lastniki zahtevali, da jim izročeno dokumentacijo vrne, a se je s papirji takrat menda pomujal na sodišče. Podatki, ki jih je sodišču predložil Perdan, so bili po navedbah stanovalcev povsem napačni in ti so - namesto, da bi bili v ZK vpisani kot lastniki svojih stanovanj - postali lastniki zemljišča v Ilovi Gori."

Andrej Perdan trdi, da novinar ni nikoli preveril informacije pri njem. Res je, da je prišlo do napake pri zapisu številke katastrske občine, pravi. Toda ta napaka ni vplivala na pravilnost vpisa etažne lastnine. Za večino lastnikov je bilo to opravljeno že v letih 2005/2006.

Petančič: Nisem kršil kodeksa Novinar Petančič v odgovoru na pritožbo trdi, da ni v ničemer kršil kodeksa. Šlo je za kritiko oziroma preučitev delovanja Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki da je z dolgotrajnimi postopki in nenavadnimi odločitvami - po oceni prizadetih - delovalo v škodo državljanov, je navedel.

Vendar razsodišče opozarja, da bi od avtorja pričakovali, da bi zgodbo preveril tudi pri drugi strani, vpleteni v spor, preden je začel spraševati sodišče.

Novinarsko častno razsodišče je skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije.