Planet TV: Razmere v rejništvu se bodo izboljšale

Do zdaj rejniki za vzgojo otrok namreč niso potrebovali pedagoških znanj, odločilni niso bili niti bivanjski standardi ali finančna situacija rejnika. Pa čeprav gre za usode več kot tisoč nesrečnih otrok.

Rejenec Vinko Keržan pravi, da je njegova izkušnja izredno pozitivna. "Bil sem nameščen v družino, ki mi je poleg osnovnih potreb omogočila tudi zdrav, funkcionalen razvoj," dodaja. Keržan je svoji mami, rejnici, posvetil tudi obsežno diplomsko delo. Pozitivno izkušnjo ima tudi Darko Krajnc, politik in soustanovitelj Rejniškega društva Slovenije, ki je pri rejniški družini preživel celo otroštvo in mladost. "Svojih staršev nisem poznal, sem pa pri 27-ih spoznal svojo družino. Našle so me sestre," pravi Krajnc. Zakonodaja na področju rejništva v Sloveniji je sicer zadovoljivo urejena, dobrodošlo pa bi bilo dodatno izobraževanje rejnikov in tistih, ki to želijo postati. "Izobraževanja ni nikoli dovolj, zaradi finančne situacije pa se to vse bolj prelaga na strokovne delavce," pravi Maksimiljana Mali iz Rejniškega društva Slovenije. Ti pa so večkrat preobremenjeni. Do podobnih ugotovitev v raziskavi pride tudi Vinko, ki pravi, da je posebej pomembno sodelovanje z matičnimi družinami. Mnenja o trajanju rejništva so deljena. V organizaciji Združenje moč menijo, da bi rejništvo moralo biti krajše in prehodno obdobje, dokler se ne najde ustreznejše rešitve. Spet drugi so prepričani, da tega obdobja ne gre omejevati. "Mi vse odvisno od zakonodaje, temveč tudi od ljudi, pravi Keržan. In ravno v tem je pogosto problem. Kot pravi Krajnc, se včasih zgodi, da se otrok in družina ne ujameta. Rejnica Zinka Rokavec je povedala, da so na začetku vsi otroci v stiskah. Ko pridejo v novo okolje, se morajo prilagoditi novi družini. "Otroka moraš sprejeti kot svojega, ne smeš delati razlik," pravi. Rokavčevi se tega dobro zavedajo, vsakemu otroku pripravijo toplo dobrodošlico. Veselijo se prihajajoče pomladi in piknika, ki se ga bo poleg družine udeležilo tudi več kot 10 rejencev, ki jim je Zinka polepšala življenje.

Država za vsakega otroka v rejništvu nameni približno 500 evrov. Od tega 100 evrov mesečno predstavlja nagrado za rejnika. A tukaj res gre za obvezo, ki zahteva celega človeka, 24 ur na dan, vsak dan v letu. Mnogokrat morajo rejniki pokrivati stroške tudi iz lastnega žepa. Rejniki in njihovi varovanci so sicer po desetih letih opozarjanja države na krivično obravnavanje rejniških družin uspeli izboriti nekatere ključne spremembe.