Pirnat: Poslovnik omogoča povezovanje nepovezanih poslancev

Poslovnik sicer natančno "ne pokriva" položaja, ko se povezujejo poslanci, ki prej niso bili v isti poslanski skupini.

Poslansko skupino lahko ustanovijo tudi neodvisni poslanci Poslovnik določa, da lahko novo poslansko skupino ustanovijo najmanj trije poslanci, ki so bili izvoljeni na listi stranke, ki se je razdelila na več strank, če je del članov te stranke ustanovil novo stranko ali če razpade koalicija strank, ki so skupaj nastopile na volitvah. Poslansko skupino lahko ustanovijo tudi neodvisni poslanci (izvoljeni na listi volivcev) in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki.

Poslanci z različno "strankarsko zgodovino" Poslanci Franc Žnidaršič, Vili Rezman in Andrej Magajna pa imajo različno "strankarsko zgodovino". Žnidaršič je po izstopu iz DeSUS ustanovil svojo stranko, Rezman ni bil nikoli član DeSUS-a in tudi zdaj ni strankarsko aktiven, Magajna pa je predsednik Krščanskih socialistov Slovenije (KSS), ki je kandidiral na listi SD.

Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat pravi, da le Žnidaršič izpolnjuje pogoj, da mu je prenehalo članstvo v politični stranki. "Vendar mislim, da ne bi bilo smiselno razlagati poslovnika DZ tako, da bi preprečeval Rezmanu in Magajni, da sodelujeta pri ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev. Sicer ju čisto dobesedno ni mogoče uvrstiti v kategorijo poslanca, ki mu je prenehalo članstvo v stranki, vendar ne en in ne drugi sploh nista bila člana stranke, na katere listi sta bila izvoljena," je Pirnat zapisal za SiOL.

Pirnat meni, da je njun položaj pri delu v državnem zboru povsem enak položaju poslanca, ki mu je prenehalo članstvo v stranki, na katere listi je bil izvoljen. "Mislim torej, da razlaga 31. člena poslovnika DZ glede na njegov namen (t.i. teleološka razlaga) omogoča, da Žnidaršič, Rezman in Magajna lahko ustanovijo poslansko skupino nepovezanih poslancev."

Podobno meni tudi Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete. Pravno gledano sicer omenjeni poslanci ne morejo ustanoviti nove samostojne in drugim enakovredne poslanske skupine parlamentarne stranke, ki bi se imenovala Solidarnost, kot so po poročanju medijev napovedali. Lahko pa ustanovijo poslansko skupino nepovezanih poslancev.
Širša razlaga poslovnika "Gre za malce širšo razlago poslovnika DZ, ki upošteva enakopravnost vseh poslancev pri urejanju svojega poslanskega statusa in delovanja. Zaradi tega bi moralo biti tudi poslancem, ki so zapustili poslansko skupino, omogočeno povezovanje v poslansko skupino nepovezanih poslancev. Ozko vztrajanje, da se lahko v to poslansko skupino povežejo le poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, bi bilo namreč prestrogo, ker ni nujno, da je poslanec sploh član politične stranke, katere član poslanske skupine je bil," za SiOL poslovnik analizira Zagorc.

Zastarel poslovnik Meni še, da je poslovnik DZ zastarel, ker med drugim necelovito predvideva vse možne kombinacije delovanja poslanskih skupin, preoblikovanja političnih strank ter prestopanja poslancev.