Pejovnik: Znanje in izobraževanje v tej državi nista prioriteti

To je za Delovo Sobotno prilogo menil rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik. Z rebalansom proračuna pa se je vlada po njegovi oceni odločila, da znanje in izobraževanje v tej državi nista prioriteti.

"Rezi v izobraževanju in znanosti pregloboki" Rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik je sicer trdno prepričan, da je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dojelo, da so bili rezi v izobraževanju in znanosti le pregloboki, a očitno, kot pravi, ni moglo doseči popravkov. Po dogovoru vlade in sindikatov bodo odpravljena plačna nesorazmerja, kar pomeni, da bo izplačana tretja in četrta četrtina. A Pejovnik v nobenem finančnem načrtu ni videl predvidenega denarja za ta izplačila.

"Če so se sindikati in vlada dogovorili, da bo te deleže izplačala univerza, ki sredstev nima, lahko sam takoj povem, da tretje in četrte četrtine za popravek plačnih nesorazmerij ne bomo smeli oziroma mogli izplačati," poudarja Pejovnik.

Pejovnik: Še vedno pričakujemo premierov odgovor Rektorji slovenskih univerz po njegovih besedah niso spremenili svojih stališč glede zmanjšanega proračuna za visoko šolstvo. Kakšno je stališče premiera Janeza Janše, pa ne ve, saj ni odgovoril niti na pismo, ki mu ga je napisal sam, niti na pismo, v katerem so se podpisali vsi štirje rektorji. Še vedno pričakujemo premierov odgovor, je dejal.

Rektor ljubljanske univerze pa bi rad vsem poslancem DZ javno povedal, naj si ne mislijo, da niso odgovorni za ta rebalans in za stanje na ljubljanski univerzi. So odgovorni in sam si bo, poudarja, zelo dobro zapomnil, kateri poslanci so glasovali za tak rebalans proračuna in za tako nesorazmerno visok odstotek zmanjšanja financiranja visokega šolstva v Sloveniji.

Glavni raziskovalni programi naj bi dobili "le" 15 odstotkov manj O delitvi dodatno pridobljenega denarja med visokim šolstvom in znanostjo pa Pejovnik meni, da je opravljena na pravi način. Od 25 milijonov je vsaka sfera pridobila približno polovico. Ta se bo delila naprej, a vsaj v visokem šolstvu še ne vedo, kako. Univerze in druge visokošolske institucije so namreč zelo različne velikosti.

Kot pojasnjuje, bo delitev v raziskovalni sferi potekala prek nacionalne raziskovalne agencije. Po njegovem bodo glavni raziskovalni programi zdaj dobili "le" 15 odstotkov manj, ne več 24 odstotkov, kot jim je grozilo sprva. Se bodo pa zato nekateri programi povsem ukinili.

Težko si predstavlja nadaljevanje bolonjske reforme Vsem univerzam se sicer po oceni Pejovnika obeta minus: mariborska za letos napoveduje minus osem milijonov, ljubljanska univerza ima še vedno minus 25 milijonov.

Nadaljevanje bolonjske reforme jeseni si rektor ljubljanske univerze težko predstavlja, ker bo takrat startalo vsaj 88 novih drugostopenjskih programov. Po veljavni uredbi o financiranju visokega šolstva bi morali za izvedbo teh programov dobiti dodatnih 12 milijonov. "Toda vlada o tem noče nič slišati, dela se, kot da je to naš notranji problem," še pove Pejovnik.