"Revščina je ječa, ki ubije vse dobro v človeku, njegovega duha in dostojanstvo," poudarja Pedro Opeka, misijonar, ki mu je iz kraja revščine, bolezni in smrti uspelo zgraditi oazo upanja.
Pedro Opeka, misijonar slovenskega rodu, si je izboril pot med najbolj zapuščene na svetu, med Malgaše, ki so živeli na smetišču, in se zavzel zanje. Danes po njegovi zaslugi več kot 23 tisoč smetiščarjev živi v urejenih domovih, v vaseh z ulicami, vrtovi, parki in šolami. Štiri desetletja se že bojuje za najrevnejše in o tem delu je danes spregovoril pred nabito polno Unionsko dvorano v Ljubljani.
Pomembna so dejanja, ne načrti in lepe besede
"Nismo začeli z denarjem, ne z lepimi besedami in načrti, začeli smo z dejanji in vzbujanjem zaupanja," svoje prve korake med malgaškimi smetiščarji opisuje Opeka. V kraju revščine, bolezni in smrti je ustvaril oazo upanja, imenovano Akamasoa, kar pomeni dober prijatelj. Danes ti ljudje sami delajo, se šolajo in si sami ustvarjajo lepšo prihodnost.
Minister za revne
Misijonar si prizadeva za to, da si revni sami pomagajo, delajo in se izobražujejo, ker jim le to vrača dostojanstvo in dobrega duha. "Domačini morajo biti prvi v vrsti, ne tujci. Ti prinašajo le pomoč in jih priganjajo, da gredo naprej." Dodaja pa, da se proti revščini in izključenosti bojujejo vsak dan, bojujejo se za vsakega posameznika, saj je, kot poudarja Opeka, na svetu prostor za vsakega reveža. "Kako naj rečem revežu: pojdi drugam, zate nimam prostora," se sprašuje.
Opeka ima pri svojem poslanstvu sicer okoli 460 sodelavcev, sam pa se rad pošali, da so ustanovili ministrstvo za revne ljudi na Madagaskarju.
"Tudi parlament imamo, le stroškov nimamo z njim"
Tudi parlament imajo, le stroškov nimajo z njim. Kot pravi, vsako težavo rešujejo skupaj in se pogovarjajo, dokler ne najdejo rešitve. Kot pravi, sta za življenje v skupnosti potrebni enotnost in strpnost, to pa je mogoče doseči le tako, da se vsak posameznik popravlja in priznava svoje napake, poudarja Opeka. Za to sta po misijonarjevih besedah potrebni vztrajnost in volja.
"Tudi če so težave, je treba biti vesel"
Upanje vzbuja tudi veselje. "Tudi če so težave, je treba biti vesel," pravi misijonar, ki mu tak zgled dajejo najrevnejši. Kot pripoveduje, so malgaški otroci, kljub temu da nimajo nič, nasmejani in se znajo igrati brez igrač. Revščina je namreč v njih poglobila zavest, da lahko sami v sebi iščejo rešitev in prva rešitev je veselje. Poglobila pa je tudi čut za sočloveka in solidarnost. Otroci na Madagaskarju se zavedajo, da niso sami, in da morajo deliti, zato tam razvajenih otrok ni.
"Moje delo ni pomembno, ker sem začel, temveč ker sem ostal"
Dogodka, ki ga je organizirala Civilna družba za pravično Slovenijo pod vodstvom Mitje Štularja in Jožeta Možine, so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, predsednik SAZU Jože Trontelj in nekateri poslanci državnega zbora. Opeka je dejal, da si pred 40 leti ni predstavljal, da bo sprejet pred predsednikom, poslanci, papežem in drugimi pomembnimi ljudmi. Danes ve, da njegovo delo ni cenjeno, ker ga je začel, temveč ker je vztrajal in ostal.
4
