Peče sprašuje Rupla o srbski noveli zakona o privatizaciji

Pečeta zanimajo predvsem razlogi za neodločen odziv MZZ in kakšni bodo ukrepi v primeru oškodovanja slovenskega premoženja. Protestne note s trimesečno zamudo Kot je zapisal, so v poslanski skupini Lipa "zaskrbljeni nad neodzivnostjo zunanjega ministra, ko gre za zaščito premoženja slovenskih podjetij v tujini, natančneje v Srbiji". Na "neverjetno zapoznele" reakcije zunanjega ministra po besedah Pečeta kažejo protestne note, ki "romajo" iz Mladike tudi skoraj tri mesece potem, ko se je že začelo srbsko prisvajanje slovenskega premoženja.

Ministra Peče tako sprašuje, kako je možno, da je šele 20. marca izrazil protest glede srbske novele zakona o privatizaciji, ki je začela veljati že 3. januarja letos, njene določbe pa so po besedah Pečeta škodljive za Slovenijo, saj so v nasprotju s prilogo G sporazuma o vprašanjih nasledstva, v skladu s katero države naslednice varujejo zasebno premoženje in pridobljene pravice državljanov in drugih pravnih oseb nekdanje SFRJ.

Kaj pa aktivnejši odzivi ministrstva na najnovejše uredbe srbske vlade? Na Rupla se Peče obrača tudi z vprašanjem, kako je možno, da še mesec dni po sprejetju najnovejše uredbe srbske vlade, ki omogoča privatizacijo slovenskega premoženja v Srbiji, ni nobenega aktivnejšega odziva s strani ministrstva. Doslej je po besedah predsednika Lipe ministrstvo za zunanje zadeve namreč uspelo pripraviti zgolj osnutek nove protestne note.

Rupla sprašuje tudi, "če bo v znak protesta glede škodljivih uredb srbske vlade še naprej pošiljal samo protestne note in ali se bo zmogel odzvati še kako drugače, predvsem bolj državotvorno in v zavedanju, da gre za nekaj sto podjetij, ki imajo v Srbiji za okoli milijardo evrov premoženja".

Kdo bo slovenskim podjetjem plačal škodo? Pečeta zanima tudi, kaj bo storil, če bo srbska vlada že začela privatizirati slovensko premoženje in kdo bo plačal slovenskim podjetjem škodo, če bodo zaradi samovoljnih potez srbske vlade izgubila svoja premoženja.