Nedelja, 7. 5. 2023, 22.14
12 mesecev
Parkiranje sledi plazu podražitev v Ljubljani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,29
32
Napovedan dvig cen parkiranja v prestolnici je le zadnja v vrsti podražitev mestnih storitev v zadnjih petih letih. Po podatkih, ki so jih objavili na občini, izstopa predvsem podražitev ogrevanja, tako oskrbe s plinom kot daljinskega ogrevanja, ki je danes enkrat dražje kot leta 2018. A konkretno višje so tudi položnice za vodovod, kanalizacijo, ravnanje z odpadki in vrtce.
Od stroška nabave plina za novo plinsko-parno elektrarno v Mostah bo odvisno, ali bo ogrevanje v prihodnji kurilni sezoni dražje. Za zdaj kaže dobro, saj so cene plina močno upadle.
Parkirnine na mestnih površinah in v občinskih garažnih hišah, ki se bodo po skoraj gotovem sklepu mestnega sveta dvignile konec meseca, so ena od mestnih storitev, ki se je v zadnjih letih pravzaprav najmanj dražila. Če izvzamemo parkiranje ob vozišču v širšem mestnem središču, ki se je dražilo zaradi strateške odločitve občine, da v tem delu mesta omeji osebni motorni promet, se parkirnine v primerjavi z drugimi storitvami niso pretirano zviševale.
Mestni svet bo konec meseca odločal o podražitvi parkiranja za deset centov v vseh treh conah, kjer se parkirnina plačuje na parkomatih. V širšem mestnem središču se bo tako parkirnina v primerjavi z letom 2018 s 70 centov na uro res dvignila na 1,3 evra, a že v drugi coni bo ta dvig bistveno manjši, saj znaša le 30 centov, medtem ko se bo parkiranje v primerjavi z letom 2018 na parkirnih mestih v coni 3 junija predvidoma podražilo zgolj za 10 centov.
Ogrevanje najbolj prizadelo gospodinjstva
Podobno je s cenami parkiranja v občinskih garažnih hišah, saj se občutno draži le parkiranje v garažni hiši Kongresni trg v mestnem središču, kjer bo na primer za štiri ure parkiranja po novem treba odšteti že 7,6 evra, kar je 1,6 evra več kot leta 2008. Že parkiranje v garažni hiši Kozolec se je v tem času za uro podražilo le za 30 centov.
Najbolj nenavadno pa je, da se parkirnina na urejenih občinskih parkiriščih od leta 2018 do danes skoraj ni povečevala, z junijem pa naj bi se za deset centov na uro podražila le na parkiriščih II. in III. tarife (kot so recimo Bežigrad, Mirje, Tivoli, Trg MDB, Žale, Kranjčeva).
V primerjavi s parkirninami je Ljubljančane po denarnici bistveno bolj udarila podražitev ogrevanja, ki je seveda povezana s kriznim stanjem na področju energentov. Variabilni del daljinskega ogrevanja, ki je povezan s porabo in najbolj vpliva na višino položnice, se je za gospodinjski odjem od leta 2018 s slabih 42 evrov zvišal na dobrih 86 evrov za megavatno uro, potem ko je lani tudi že presegel 100 evrov.
Podobno so divjale tudi cene plina, ki so se sredi lanskega leta v primerjavi z letom 2018 skoraj potrojile, a nato konec lanskega leta vendarle nekoliko upadle na slabih 80 evrov za megavatno uro. Prav s ceno plina pri dobaviteljih bo v veliki meri povezano, kako drago bo v naslednjih kurilnih sezonah ogrevanje v Ljubljani, saj mesto večinoma ukinja premog in ga nadomešča s plinom, ki bo poganjal novo plinsko-parno enoto v Mostah.
Cene zemeljskega plina na mednarodnih borzah se na srečo v zadnjih mesecih vztrajno znižujejo in se za zakup za naslednjo kurilno sezono gibljejo okoli 50 evrov za megavatno uro. V Energetiki Ljubljana plina za novo plinsko-parno enoto še niso nabavili, saj čakajo na izvedbo poskusnih zagonov, a če bi malo špekulirali, bi lahko glede na razmere na trgu napovedali, da se bo ogrevanje naslednjo kurilno sezono prej pocenilo kot podražilo.
Ravnanje z odpadki bi se lahko še dražilo
Čeprav so bile v javnosti precej manj odmevne, so bile v zadnjih letih znatne tudi podražitve oskrbe s pitno vodo in kanalizacije ter ravnanja z odpadki. Te so se zgodile predvsem v zadnjem letu, ko so se na primer stroški vodovoda za gospodinjstva povišali za okoli 15, stroški ravnanja z odpadki pa za skoraj osem odstotkov.
Predvsem pri odpadkih se utegnejo cene še zviševati, kar je povezano z visokimi stroški prevzema in sežiga odpadkov, ki ostanejo po predelavi v centru na Barju. Ti se v zadnjih letih vse bolj povečujejo, kar se pozna tudi pri poslovanju VOKA Snage, ki je samo do konca marca ustvarila že 2,5 milijona evrov izgube.
VOKA Snaga ima ogromne stroške s pošiljanjem odpadkov, ki ostanejo po predelavi v regijskem centru na Barju, v sežigalnice.
Olajšanje za poslovanje bi prineslo samo dokončanje sežigalnice odpadkov, ki je zaradi dolgotrajnih postopkov oddaljeno vsaj še pet let. V zadnjem času kot najbolj optimalno lokacijo omenjajo bližino regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju, potem ko je dolgo veljalo, da bi jo bilo smiselno graditi v bližini termoelektrarne-toplarne v Mostah. A dokončne odločitve o lokaciji še ni in zagotovo bo to ena od bolj kontroverznih odločitev za občino v zadnjih letih.
Čeprav so nekatere druge občine že povišale cene vrtcev, ljubljanska občina tega v zadnjem letu zaradi dviga plač vzgojiteljic za zdaj ni storila. Za zdaj veljajo besede župana Zorana Jankovića, da se cene do septembra ne bodo spreminjale, medtem pa bi poskusili najti dogovor, da bi del stroškov plač krila država. Če se to ne bo zgodilo, se zdi podražitev neizogibna. V Združenju mestnih občin so izračunali, da bo polna cena vrtca zaradi povišanja plač in omejitve cen energije višja za od 14 do 17 odstotkov. So se pa vrtci v primerjavi z letom 2018 že podražili, in sicer leta 2019, ko so se položnice v povprečju dvignile za 14 odstotkov.
32