Pahor: Enostranska izjava Hrvaške nima pravne teže

Pahor je v odgovoru na poslanski vprašanji predsednika SLS Radovana Žerjava in predsednika SNS Zmaga Jelinčiča glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško še ponovil, da izjava Hrvaške nima nobene pravne teže. Kot je pred poslanci zatrdil Pahor, ima vsa "ustrezna obvestila ZDA", da niso bile priča enostranski izjavi Hrvaške v procesu ratifikacije arbitražnega sporazuma. Tudi švedsko predsedstvo EU, ki je bilo uradna priča podpisu arbitražnega sporazuma, ni bilo priča omenjeni izjavi, je spomnil Pahor. "Kar šteje, je besedilo sporazuma" Kot je še pojasnil premier, je bistveno to, da arbitražnemu sporazumu ob podpisu ni bila priložena nobena enostranska izjava, nobena rezervacija. Tako Hrvaška kot tudi Slovenija pa imata v procesu ratifikacije sporazuma pravico sprejemati tovrstne izjave. A tisto, kar šteje, je besedilo sporazuma, enostranske izjave nimajo pravnega učinka, je zatrdil.

Glede napovedane ustavne presoje sporazuma je premier zatrdil, da bi vlada arbitražni sporazum v presojo ustavnemu sodišču posredovala zgolj zato, da odpravi morebitna vprašanja in dvome, ki bi se utegnili odpreti kasneje v razpravi, ne pa zato, ker bi sama kakorkoli dvomila v skladnost sporazuma z ustavo ali bi se želela izogniti odgovornosti zanj.

Pahor: Ne kupčujem z referendumi Glede razprav o razpisu ali predhodnega posvetovalnega ali naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu je Pahor ponovil, da s tem nikakor ne kupčuje. Ker se je o referendumu že toliko govorilo, je bilo treba zavzeti stališče: če bo DZ že sprejel odločitev za razpis referenduma, je bolje, da to stori še pred ratifikacijo sporazuma. A če bi se dogovorili, da referendum ni potreben, bi vlada to najraje videla, je dodal.

O morebitnem referendumskem vprašanju je Pahor sicer poudaril, da se zavzema za vprašanje, ki bi bilo čim bolj podobno vprašanju na morebitnem naknadnem zakonodajnem referendumu - da bi se ljudi vprašalo, ali se strinjajo s podpisom oz. ratifikacijo arbitražnega sporazuma.

Na vprašanje predsednika SLS, ali je zavoljo slovenskega nacionalnega interesa in z namenom doseči čim širši politični in strokovni konsenz, pripravljen vsaj začasno ustaviti proces ratifikacije arbitražnega sporazuma, je Pahor odvrnil, da je prepričan, da je tisto, kar ustreza Sloveniji, to, da po podpisu arbitražni sporazum tudi ratificira.

Glede doseganja konsenza je Pahor odvrnil, da tega v slovenski politiki očitno ni mogoče doseči. Soglasja namreč ni že glede tako bistvenega elementa, kot je presečni datum oz. datum, na osnovi katerega naj se določa meja s Hrvaško. Medtem ko namreč večina vztraja, da je to leto 1991, je Jelinčič mnenja, da je to leto 1918.

"Jasna hierarhija ciljev" Kot je še zatrdil, je imel pri reševanju spora glede meje jasno hierarhijo ciljev: na vrhu je bilo doseči pravično rešitev meje s Hrvaško in zapreti vprašanje, ki že leta obremenjuje odnose med državama, ter odpreti pot za večji politični in gospodarski vpliv Slovenije na Zahodnem Balkanu. Vsi drugi cilji so bili bolj kratkoročni in temu podrejeni.

Pahor je o arbitražnem sporazumu govoril tudi v pogovoru za Televizijo Slovenija, kjer je napovedal, da se bo vlada na torkovi seji najverjetneje odločila za ustavno presojo arbitražnega sporazuma. Na seji, kjer bodo odločali tudi o morebitni slovenski enostranski izjavi kot odgovoru na hrvaško, bo vlada najverjetneje tudi podprla razpis posvetovalnega referenduma. Kot je dejal Pahor, se nagiba v smeri, da bi vlada predlog arbitražnega sporazum s Hrvaško glede načina določitve meje še pred odločanjem v državnem zboru dala v presojo ustavnemu sodišču. Skoraj prepričan je namreč, da bi to v nasprotnem primeru storil kdo drug.

Pahor: Sam ne potrebujem niti referenduma niti presoje sodišča Najverjetneje bo vlada podprla tudi razpis predhodnega posvetovalnega referenduma. Ob tem je premier poudaril, da sam ne potrebuje niti referenduma niti presoje ustavnega sodišča, da bi s svojih ramen prevalil tako subjektivno kot objektivno odgovornost za sporazum, saj jo, kot je še enkrat poudaril, v celoti prevzema. Pahor je še pojasnil, da bo vprašanje na referendumu volivce najverjetneje spraševalo, če se strinjajo s tem, da državni zbor ratificira sporazum, ki sta ga v Stockholmu podpisala predsednik slovenske vlade in predsednica hrvaške vlade.

Pahor medtem ni želel napovedati, ali se bo vlada odločila tudi za enostransko izjavo kot odgovor na hrvaško izjavo o neprejudiciranju. Je pa znova poudaril, da hrvaška izjava, ki je niso podpisale niti ZDA niti švedsko predsedstvo EU, nima pravne veljave. "Mi smo v pogajanjih ubranili nemogoče", to je, da je naloga arbitražnega sodišča, da določi stik Slovenije z odprtim morjem, je poudaril Pahor. Kot je še pojasnil Pahor, ki je tudi vztrajal, da sporazum govori o teritorialnem stiku Slovenije z odprtim morjem, je izraz "junction" v sporazumu predlagala slovenska stran, "da bi se izognili sleherni dilemi", medtem ko je bil tam najprej izraz "territorial contact".

Glede časovnice je premier dejal, da je bilo za dosego sporazuma treba nekaj žrtvovati, in najmanj naj bi Slovenijo pri tem stala časovnica. Kot je še poudaril, pa bo med podpisom hrvaške pristopne pogodbe z EU in ratifikacijo pogodbe v slovenskem državnem zboru minilo toliko časa, kolikor bo želel DZ. Premier je tudi ponovno menil, da za dvotretjinsko večino v državnem zboru za ratifikacijo arbitražnega sporazuma ni pravne podlage. Je pa mogoče, da se bo vlada v torek ustavnemu sodišču odločila dati v presojo tudi vprašanje o tem. Če bi bila tovrstna podpora res potrebna, je Pahor priznal, da bi ključno vlogo odigrala SDS.

Glede vloge ZDA pri dosegi sporazuma, je premier dejal, da je ameriška diplomacija posredovala na njegovo željo in prošnjo, tako pa se je po tehtanju med ZDA in Vatikanom odločil konec junija. Kot je poudaril, ZDA niso nikoli vsiljevale odločitev in so se držale sklenjenih dogovorov.