SiolNET. Novice Slovenija
Vsebino omogoča Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
  • Messenger
  • Messenger

Odpornost, ki si je nihče ne želi

zdravniška maska
Vsebino omogoča Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Odpornost bakterij proti antibiotikom je ena največjih zdravstvenih težav na svetu. Glavni razlog za to je predvsem neustrezna uporaba teh zdravil, na katero opozarja tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Največje odkritje 20. stoletja

zdravila Foto: Matej Povše Antibiotiki so eno najpomembnejših odkritij v medicini v 20. stoletju. Odkritje penicilina leta 1928, predvsem pa njegova široka uporaba dobrih deset let kasneje sta pomembno vplivala na zdravljenje in izid infekcijskih bolezni, smrtnost zaradi infekcijskih bolezni se je zelo zmanjšala. Med okužbami, ki jih najpogosteje zdravimo z antibiotiki, so okužbe sečil, angina, bakterijska pljučnica, okužbe ran in druge okužbe.

Infekcijske bolezni povzročajo različni mikrobi, najpogosteje bakterije in virusi, sledijo glive in paraziti. Antibiotiki delujejo le na bakterije in se zato uporabljajo le za zdravljenje bakterijskih okužb. Uporaba antibiotikov mora biti pravilna in racionalna, antibiotike lahko predpiše le zdravnik, ki po pregledu bolnika presodi, ali gre za bakterijsko okužbo ali ne.

Odloči se lahko le zdravnik

zdravila

Kot je povedala Helena Ribič, dr. med., specialistka klinične mikrobiologije, z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), se zdravnik za antibiotike odloči na podlagi pregleda in diagnostičnih testov, običajno se odloči za  pregled krvi, po potrebi tudi za mikrobiološke preiskave, slikovno diagnostiko in drugo. Na primer: vnetje žrela lahko povzročajo bakterije ali virusi. Ali gre za bakterijsko okužbo, ki jo je treba zdraviti z antibiotikom, bo presodil zdravnik.

Ob jemanju ustreznega antibiotika se stanje bolnika običajno izboljša že v nekaj dneh, vendar je treba antibiotik uživati toliko časa, kot nam je predpisal zdravnik, sicer se okužba lahko ponovi.

S hrano, na tešče ali po hrani?

zdravila farmacevt Foto: Thinkstock

Poleg časa jemanja antibiotika je zelo pomembno, da upoštevamo preostala navodila: koliko zdravila moramo zaužiti (odmerek), kako pogosto in kako glede na prehrano. Hrana pri nekaterih antibiotikih pomembno vpliva na resorpcijo v prebavilih, zato je treba upoštevati navodila, kdaj antibiotik zaužiti. Nekatere antibiotike moramo zaužiti s hrano, druge na tešče ali po hrani.

Tudi neustrezen odmerek in neustrezen čas med odmerki sta lahko razlog za neučinkovitost ali slabšo učinkovitost zdravila, pri zdravljenju z antibiotiki pa lahko povzročita tudi razvoj odpornosti.

Nekatere bakterije je treba zaščititi

Ker antibiotiki nemalokrat sprožijo mehanizme, s katerimi bakterija postane odporna proti njim, se ob ponoviti okužbe lahko zgodi, da bo bakterija postala odporna in antibiotik ne bo več učinkovit.

V tem primeru nam mora zdravnik predpisati drug antibiotik, običajno širokega spektra delovanja. To je manj ugodno za običajno bakterijsko populacijo, ki jo imamo na telesu in katere pomembna naloga je zaščita organizma pred vdorom drugih mikrobov.

Nekateri širokospektralni antibiotiki so tudi močni sprožilci mehanizmov odpornosti pri bakterijah, zato mora biti njihova uporaba zelo premišljena.

Če izboljšanja stanja po nekaj dneh zdravljenja z antibiotikom ni, obstaja velika verjetnost, da antibiotik ni učinkovit ali da sploh ne gre za bakterijsko okužbo. O tem lahko presodi le zdravnik.

Tudi bakterija se bori za preživetje

bakterije zdravila laboratorij

Odpornost bakterij proti antibiotikom je znana približno toliko časa kot antibiotiki. Je mehanizem, s katerim se bakterija brani pred vplivi okolja in bori za svoje preživetje. O odpornosti govorimo takrat, ko bakterijski sev ni občutljiv za koncentracijo antibiotika, ki jo dosežemo na mestu okužbe z običajnim odmerjanjem.

Na odpornost bakterij proti antibiotikom deluje več dejavnikov, med njimi so najpomembnejši poraba antibiotikov, staranje prebivalstva in večanje števila bolnikov z zmanjšano odpornostjo.

Odpornost bakterij je lahko prirojena ali pridobljena. Pri prirojeni odpornosti (imenujemo jo tudi naravna odpornost) so vsi sevi določene bakterijske vrste ali rodu odporni proti antibiotiku, kar je posledica njihovega normalnega stanja. Lahko je posledica slabe prepustnosti celične površine, odsotnosti mesta delovanja antibiotika idr. Pridobljena ali sekundarna odpornost pa je odpornost, pri kateri je večina sevov določene bakterijske vrste običajno občutljiva za antibiotik, le nekateri sevi izražajo odpornost, ki je lahko posledica različnih mehanizmov: razgradnje antibiotika z encimi, motenega vstopa antibiotika v celico ali črpanja antibiotika iz celice, spremembe tarčnega mesta in razvoja nove presnovne poti, ki obide delovanje antibiotika. Informacija o mehanizmu odpornosti je zabeležena v genetskem materialu in se z molekulami ali deli molekul dezoksiribonukleinske kisline (DNK) lahko prenese med sevi iste ali drugih bakterijskih vrst.

Pet korakov za manj antibiotikov

zdravila K pravilni rabi antibiotikov lahko veliko prispeva vsak posameznik:

- z zdravljenjem z antibiotikom ne smemo začeti sami,

- antibiotik moramo jemati redno in tako, kot ga je predpisal zdravnik,

- antibiotik, ki nam je ostal, vrnemo v lekarno,

- preprečujemo okužbe in skrbimo za zdrav življenjski slog in osebno higieno ter

- se zaščitimo proti nalezljivim boleznim s cepljenjem.

Ne spadajo med običajne odpadke

Za antibiotike, ki jih ne potrebujemo več, kot za preostala zdravila velja, da jih, zaprte v originalno stično ovojnino, vrnemo v lekarno. Antibiotikov ne smemo odlagati med običajne odpadke ali zavreči v stranišče, saj na tak način pridejo neobdelani v okolje in s tem onesnažujejo tla in podzemne vode.

Slovenija: varčno z antibiotiki

Zdravila, tablete, kapsule Foto: Reuters

V Sloveniji so, podobno kot v drugih razvitih državah, antibiotiki med najpogosteje predpisanimi zdravili tako v ambulantah na primarni ravni zdravstvenega varstva kakor tudi v bolnišnicah.

Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov zdravniki predpišejo v ambulantah, deset odstotkov pa v bolnišnicah.

Na področju zdravljenja ljudi je po podatkih iz leta 2016 Slovenija med prvimi šestimi državami EU z najmanjšo porabo antibiotikov, ki se predpišejo ambulantno, in med prvimi osmimi državami z najmanjšo porabo antibiotikov v bolnišnicah. Razmere bi se v Sloveniji dalo še izboljšati. V EU so namreč tudi države, ki imajo bistveno manjšo porabo antibiotikov. V Sloveniji med drugim predpišemo preveč antibiotikov pri najmlajših.

Odpornost bakterij eden največjih zdravstvenih problemov

"Da je odpornost bakterij ena največjih težav v zdravstvu, je že leta 2012 poudarila tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Po ocenah strokovnjakov naj bi zaradi odpornih bakterij vsako leto samo v Evropski uniji umrlo 25 tisoč, po vsem svetu pa kar 700 tisoč ljudi.

Poleg zdravstvenega problema je odpornost mikrobov veliko družbeno in gospodarsko breme, zato je SZO leta 2015 sprejela Globalni akcijski načrt za odpornost mikrobov in države pozvala k pripravi nacionalnih strategij za obvladovanje odpornosti," je še povedala Helena Ribič.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je osrednji slovenski javnozdravstveni in okoljski laboratorij, kjer je ugotavljanje, preučevanje in spremljanje odpornosti mikrobov pomembno prednostno področje.

Samostojno ali v povezavi z drugimi ustanovami izvaja raziskave in sodeluje v mednarodnih projektih ter raziskavah na področju odpornosti mikrobov in aktivno sodeluje pri odzivu na izredne dogodke, kot je pojav ekstremno odpornih mikrobov. Strokovnjaki NLZOH so skupaj s strokovnjaki drugih ustanov in Ministrstvom za zdravje aktivno sodelovali pri pripravi nacionalne strategije "eno zdravje" za obvladovanje odpornosti mikrobov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin