Ponedeljek, 1. 7. 2019, 15.09
4 leta, 9 mesecev
Odbor DZ zavrnil predlog zamika enotne tobačne embalaže #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Člani odbora DZ za zdravstvo so danes s šestimi glasovi za in osmimi proti zavrnili predlog sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, s katerim bi med drugim uvedbo enotne embalaže za tobačne izdelke zamaknili za tri leta. Razpravo so zaznamovala predvsem opozorila številnih organizacij, da bi odlog pomenil škodo javnemu zdravju.
V parlamentarno obravnavno je predlog zakona skupina 38 poslancev, med njimi večina koalicijskih, vložila po skrajšanem postopku. Predlagali so predvsem preložitev uvedbe enotne embalaže z leta 2020 na leto 2023 in ustanovitev sklada, prek katerega bi se trošarine iz prodaje tobačnih izdelkov namenile za programe preprečevanja kajenja.
Kot so opozarjali, enotna embalaža ne zmanjšuje uporabe tobaka, povečuje pa uporabo ponarejenih izdelkov, tihotapstvo in zmanjšuje trošarinske prihodke. Opozorili so tudi pred tožbami in negativnim vplivom ukrepa na gospodarstvo.
Za preprečevanje uporabe tobačnih izdelkov ključno ozaveščanje
Prvopodpisani poslanec NSi Jernej Vrtovec je na seji uvodoma poudaril, da tobak absolutno škoduje. Ocenil je, da je za preprečevanja uporabe tobačnih izdelkov ključno ozaveščanje, zlasti med mladimi, ne pa restrikcija. Prav tako se je po njegovih besedah treba vprašati, v kolikšni meri gre z uvedbo enotne embalaže za poseg v poslovno pobudo.
Takim pomislekom so odločno nasprotovali v številnih civilnih in zdravstvenih organizacijah, ki so se udeležile današnje nujne seje parlamentarnega odbora.
Da je uvedba enotne embalaže učinkovit ukrep, so podprli tudi s podatki iz držav, ki so ta ukrep že sprejele in se je število kadilcev zmanjšalo. Poleg tega so izpostavile številne posledice za zdravje in posledično tudi stroške za zdravstveno blagajno, ki jih ima uporaba tobačnih izdelkov.
Polovica rakov v Sloveniji povezana s kajenjem
Po besedah direktorice Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nine Pirnat je zdravstvena stroka povsem enotna, da je uporaba tobaka eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Kot je pojasnila generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisić, je skoraj polovica primerov raka v Sloveniji povezana s kajenjem, teh je vsako leto okoli 7.500 primerov.
Sanela Talić z Inštituta za raziskave in razvoj Utrip je kot naivno ocenila pričakovanje, da bi se le z ozaveščanjem nadejali dobrih rezultatov.
"Nič v zdravstvu ne deluje kot posledica enega ukrepa. Rušiti posamični ukrep, ker morda ne bo zadosten, pomeni, da na koncu ostaneš brez vsakega ukrepa," je ocenil Dušan Keber iz Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva.
"Vse cigarete so enako škodljive, zato je edino pravilno, da so vse enako videti," pa meni Luka Šolmajer iz društva nekadilcev. Slišati je bilo tudi opozorila, da je na pripravo predloga vplivala tobačna industrija.
Sum nezakonitega vplivanja predstavnikov tobačne industrije preiskuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Predstavniki komisije so svojo odsotnost danes opravičili, saj da preiskava še ni zaključena in zato ne morejo posredovati več informacij.
Podatke pripravila tobačna industrija?
Do vpliva tobačne industrije na pripravo zakona so bili zelo kritični tudi v poslanski skupini Levica, ki predloga zakona ni podprla. Poslanec Miha Kordiš je ob tem spomnil na izjave poslanca SMC Igorja Zorčiča, da je podatke pripravila tobačna industrija.
Tudi mediji poročajo, da so pri najmanj petih od 38 podpisnikov pod predlog sprememb zakona. Iz dokumentacije, ki so jo pridobili, je razvidno, da so med njimi Brane Golubovič iz stranke LMŠ ter Jani Möderndorfer, Monika Gregorčič in Zorčič iz SMC.
Möderndorfer je ob tem poudaril, da vsak stik lobista prijavi, kot to tudi predvideva zakon. Izrazil pa je bojazen, da bodo poslanci ob nadaljevanju takih pritiskov nehali prijavljati lobistične stike in s tem bo tudi transparentnosti na tem področju manj.
"Ne centa ne kulija nisem prejel od tobačne industrije, da bi mi danes lahko kdo očital," je zatrdil. Ocenil je tudi, da bo uvedba enotne tobačne embalaže imela negativne učinke na Slovenijo, dokler takega ukrepa ne bo sprejela vsaj ena od sosednjih držav.
Podpise pod predlog so prispevali tudi poslanci SAB, predvsem zaradi ustanovitve sklada za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov, je pojasnil poslanec Vojko Starović, ki pa je napovedal, da predloga po vseh slišanih argumentih ne bo podprl.
Na področju preventive storjeno bolj malo
Tako se je odločil tudi poslanec LMŠ Jože Lenart in tudi poslanec DeSUS Branko Simonovič, ki sicer svojega podpisa pod predlog ni prispeval. "Nisem pa prepričan, da je ukrep enotne embalaže zadosten, da se bo res število kadilcev bistveno zmanjšalo," je še opomnil Simonovič.
Poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki je kritičen predvsem do dela na področju preventive, saj da je bilo tu do sedaj narejeno "bore malo", pa je dejal, da zadnjič podpira umik kateregakoli ukrepa za omejevanje tobaka. Kot pozitivno je v predlaganih spremembah zakona namreč ocenil povečanje sredstev za preventivo, ki ne bodo odvisna od proračuna. Člana odbora iz vrst poslancev SD v razpravi nista sodelovala.
Poslanec SDS Dejan Kaloh pa je izpostavil, da pod predlogom sprememb zakona ni bilo podpisa nikogar iz njihove poslanske skupine. Spomnil je tudi na odločitev ustavnega sodišča, da je pravico do svobode izražanja, v katero spada tudi oglaševanje, primerno omejiti, če je cilj ščititi zdravje ljudi.
