Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj bo obravnaval peticijo proti omejevanju akademske svobode in zapiranju akademskega prostora, ki jo je v maju podpisalo 50 doktorjev znanosti.
Omejevanje se po njihovem mnenju izraža v nasprotovanju širjenja visokošolske mreže v slovenska regijska središča. Predlog novele zakona o visokem šolstvu je neposreden napad dela slovenske politike in vodstva štirih univerz na Slovenijo in njene regije, je na predstavitvi peticije proti omejevanju akademskega prostora zatrdil podpisnik peticije, sicer profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in direktor Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, Borut Rončević.
Kos: Ustanove morajo biti odprte in konkurenčne
Po prepričanju podpisnika peticije, sicer člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Janka Kosa mora biti tistim, ki izobražujejo, zagotovljena svoboda izbiranja ustanov, na katerih bodo predavali. Ustanove morajo biti odprte in konkurenčne, je dejal na predstavitvi peticije, vendar po njegovem mnenju predlog novele visokošolskega zakona zmanjšuje odprtost in konkurenčnost.
V peticiji opozarjajo na omejevanje akademske svobode
Kot so zapisali v peticiji, se omejevanje akademske svobode in zapiranje akademskega prostora med drugim kaže tudi "v prepovedovanju zaposlenim na univerzah, da svobodno sodelujejo z novimi akademskimi ustanovami", in "v predlogu zakona o univerzi, ki so ga pripravila vodstva štirih univerz z očitnim namenom, da si zagotovijo privilegiran in monopolen položaj v akademskem prostoru, vse druge pobude pa grobo zatrejo".
Podpisniki v peticiji ugotavljajo tudi "nerazumljivo zadržanost" do projekta Evromediteranske univerze, ki jo je soustanovilo 115 ustanov iz 32 držav, omejevanje pa se po njihovem mnenju izraža tudi "v gonji ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter vodstev štirih univerz proti Novi univerzi".
Številni podpisniki peticije
Peticijo so med drugim podpisali tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Janko Kos, pisatelj Drago Jančar, predsednik Zbora za republiko Gregor Virant, ekonomist Ljubo Sirc, nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Janez Šušteršič, nekdanji ustavni sodniki Peter Jambrek, Tone Jerovšek in Janez Čebulj, zgodovinar in predsednik programskega sveta RTV Slovenija Stane Granda, sociolog Frane Adam, urednik Nove revije Brane Senegačnik, komunikolog Peter Lah in profesor na Filozofski fakulteti Boštjan M. Turk.
1
