Od Krambergerja, Pučnika in Kučana do Zvera, Türka in Pahorja

8. aprila 1990 so na podlagi 27. decembra 1989 sprejete volilne zakonodaje v Sloveniji potekale prve svobodne volitve po drugi svetovni vojni, na katerih smo med drugim izbirali predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije.

Kandidat komunistov v drugem krogu premagal kandidata Demosa

Za položaj so kandidirali Marko Demšar, ki je kandidiral s podporo ZSMS, Jože Pučnik, kandidat Demosa, Milan Kučan, ki je imel podporo Zveze komunistov Slovenije in Socialistične zveze Slovenije, ter Ivan Kramberger, na katerega so stavili v Domovinsko narodni stranki.

Največ glasov, 44,4 odstotka, je prejel Milan Kučan. Sledil mu je Jože Pučnik s 26,6 odstotka, tretji je bil Ivan Kramberger z 18,5 odstotka, Marko Demšar pa je prejel 10,4 odstotka glasov.

Ob 83,51-odstotni volilni udeležbi nihče od kandidatov ni prejel večine glasov, zato je bilo treba za dokončno izvolitev opraviti še drugi krog volitev. Zmagovalec predsedniških volitev in prvi demokratično izvoljeni predsednik Republike Slovenije je 22. aprila postal Milan Kučan. Prejel je 58,59 odstotka glasov, Jože Pučnik pa 41,41 odstotka.

Prve volitve v samostojni Sloveniji zaznamovala smrt Krambergerja

Slovenci smo nato 23. decembra 1991 sprejeli novo ustavo, s katero je bil naziv predsednik predsedstva ukinjen, vpeljan pa je bil nov naziv predsednik Republike Slovenije.

Volitve predsednika republike 6. decembra 1992 so bile prve volitve predsednika v samostojni Sloveniji. Svoj glas je na volitvah oddalo 85,84 odstotka volilnih upravičencev, kar je najvišja volilna udeležba na vseh dozdajšnjih predsedniških volitvah.

Kandidatov za predsednika je bilo osem, največ glasov pa je dobil Milan Kučan (63,9 odstotka), ki je na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. Kučan je bil tako že v prvem krogu izvoljen za prvega predsednika samostojne Slovenije. Na volitvah so se za njim zvrstili Ivan Bizjak (21,16 odstotka), Jelko Kacin (7,3 odstotka), Stanislav Buser (1,94 odstotka), Darja Lavtižar Bebler (1,83 odstotka), Alenka Žagar Slana (1,74 odstotka), Ljubo Sirc (1,51 odstotka) in France Tomšič (0,63 odstotka). Nikoli ne bomo izvedeli, kakšen bi bil razplet volitev, če bi na njih kandidiral tudi Ivan Kramberger, ki ga je pol leta pred volitvami ubil Peter Rotar. Tudi 20 let pozneje okoliščine in motiv umora še vedno niso v celoti pojasnjeni.

Kučana v predsedniški palači nasledil Drnovšek

Naslednje predsedniške volitve so bile 23. novembra 1997. Na volišče se je odpravilo 68,65 odstotka volilnih upravičencev.

Za predsednika je bil znova izvoljen Milan Kučan, ki je prejel 55,57 odstotka glasov, za njim pa so se zvrstili Janez Podobnik (18,42 odstotka), Jožef Bernik (9,39 odstotka), Marjan Cerar (7,07 odstotka), Marjan Polšak (3,22 odstotka), Anton Peršak (3,08 odstotka), Bogomir Kovač (2,70 odstotka) in Franc Miklavčič (0,55 odstotka).

Na tretjih predsedniških volitvah 10. novembra 2002 se je za položaj predsednika republike potegovalo največ kandidatov do zdaj, kar devet. Največ glasov je prejel kandidat LDS Janez Drnovšek (44,39 odstotka), ki so mu sledili Barbara Brezigar (30,80 odstotka), ki je kandidirala s podporo skupine volivcev, Zmago Jelinčič (8,49 odstotka), France Arhar (7,59 odstotka), Franc Bučar (3,24 odstotka), Lev Kreft (2,25 odstotka), Anton Bebler (1,85 odstotka), Gorazd Drevenšek (0,86 odstotka) in Jure Jurček Cekuta (0,54 odstotka).

Ker v prvem krogu, v katerem je svoj glas oddalo 72,07 odstotka volilnih upravičencev, nobeden od kandidatov ni prejel več kot polovice vseh glasov, je bil potreben drugi krog volitev, v katerem je Drnovšek (56,52 odstotka) premagal Barbaro Brezigar (43,48 odstotka).

Türk za las v drugi krog

21. oktobra 2007 je na predsedniških volitvah glasovalo 57,67 odstotka volilnih upravičencev.

V prvem krogu je zmagal Lojze Peterle (NSi, SDS, SLS) s 28,73 odstotka glasov, Danilo Türk, ki ga je takrat podpirala SD, je dobil 24,47 odstotka, Mitja Gaspari 24,09 odstotka, Zmago Jelinčič 19,16 odstotka, Darko Krajnc 2,18 odstotka, Elena Pečarič 0,90 odstotka, Monika Piberl pa 0,48 odstotka.

Zanimivo je, da je Türk kandidata LDS Mitja Gasparija premagal le za 0,38 odstotne točke, Piberlova pa je z 0,48 odstotka glasov postala kandidatka za predsednico z najslabšim volilnim izidom do zdaj.

Znova je bil tako potreben drugi krog, v katerem je Türk (68,03 odstotka) premagal Lojzeta Peterleta (31,97 odstotka) in postal tretji predsednik Republike Slovenije.

Bo Pahor četrti predsednik Republike Slovenije?

Zadnje predsedniške volitve, ki smo jih izvedli 11. novembra letos, sta zaznamovala najnižja volilna udeležba do zdaj in najmanjše število kandidatov.

Skupaj je namreč glasovalo le 818.289 volivcev od 1.711.779 volilnih upravičencev oziroma 47,80 odstotka, za predsedniški stolček pa so se potegovali Borut Pahor (SD, DL), Danilo Türk (PS, DeSUS) in Milan Zver (SDS, NSi). Prvi je prejel 39,98 odstotka glasov, drugi 35,86 in zadnji 24,16 odstotka glasov.

Odgovor na vprašanje, ali bo Danilo Türk še naslednjih pet let ostal v predsedniški palači ali ga bo zamenjal nekdanji predsednik vlade, bomo tako že tretjič zapored dobili po drugem krogu volitev.