Petek, 7. 6. 2019, 21.29
4 leta, 10 mesecev
Od kod prihaja meso, ki ga pripravljajo na Odprti Kuhni? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,28
3
Danes prvič praznujemo svetovni dan hrane. Čeprav se zdi, da o tem vemo že vse, je kar 600 milijonov ljudi po svetu bolnih, ker ne uživajo varne hrane. Dokler ne zbolimo, marsikdo sploh ni pozoren na to, kaj zaužije. Kaj vse pojemo v Sloveniji in kako skrbimo za nadzor po aferi, kot je bila tista s poljskim mesom.
Za povrhu je na svetu 800 milijonov lačnih, ob tem da zavržemo tretjino letnega pridelka. Še posebej rekordno veliko hrane zavržemo v razvitem svetu. Na Zahodu roma v smeti 100 kilogramov hrane na prebivalca, v Sloveniji 82, nerazviti svet odvrže 10 kilogramov.
"Nadzor nad hrano deluje"
Afera s poljskim mesom je prav zagotovo zamajala zaupanje slovenskih potrošnikov. Ker se inšpekcijski nadzori kar vrstijo in ker so ljudje vedno bolj zahtevni, imajo gostinci papirje o sledljivosti mesa ves čas pri sebi.
Osi Bijedić iz Super hrusta je dejal, da v njegovem gostinskem obratu kupujejo le iz preverjenih virov. "Raje imamo slovensko meso, se pa velikokrat zgodi, da naši nimajo tovrstnih pogojev, zato se obrnemo na Avstrijo in severno Italijo. Nikakor ne kupujemo na Hrvaškem ali Madžarskem, saj nimamo dobrih izkušenj s temi državami," je za Planet TV dejal Bijedić.
Ob tem prvi mož uprave za varno hrano po aferi s poljskim mesom miri. "Glede na to, da smo zadeve odkrili pri nas, menimo, da nadzor dobro deluje, saj so odkritja vedno posledica nadzora in niso naključna," pravi Janez Posedi, direktor Uprave RS za varno hrano.
Razlike med domačim in uvoženim mesom
Ekipa oddaje Danes na Planetu je o mesu povprašala še druge gostince.
Stari Pisker iz Celja uporablja 70 odstotkov slovenskega mesa, preostalo pa naj bi prišlo iz Amerike, Urugvaja, Avstralije. Kristijan Povirk iz celjske gostilne je dejal, da "se je veliko živine hranilo s silosi, kar vpliva na kislost mesa in kakovost, vendar se ta trend vedno bolj obrača, saj kmetje skrbijo, da so živali pravilno dopitane, to pa pozna tudi pri okusu in kakovosti mesa". Dodaja, da se je kakovost slovenskega mesa v zadnjih treh letih močno izboljšala.
Kmet Karel Vratarič iz Prekmurja je opozoril, kako pomembno je, da dobro je tudi svinja. "Krmim jih z doma pridelano krmo, pšenico, ječmenom. Vse pridelamo doma, dodamo le vitamine," pravi.
Kot je pojasnil agrarni ekonomist Aleš Kuhar, obstaja velika razlika v uporabi antibiotikov, uporabi krme. Sam pravi, da ni težava varnost, ampak etično vprašanje, tudi kakovost tovrstnega mesa. Pri tem ima v mislih predvsem meso, ki bi na slovenske police lahko prišlo ob ukrajinskem prevzemu Perutnine Ptuj.
3