Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
18. 10. 2013,
19.43

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Andrej Bajuk Janez Šušteršič Žiga Turk

Petek, 18. 10. 2013, 19.43

8 let

Ob spominu na Andreja Bajuka o svobodi in ekonomiji

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Pokojni finančni minister Andrej Bajuk je bil za zniževanje davkov, sedanja vlada pa z novimi davki destimulira gospodarstvo in obremenjuje državljane, je bilo slišati na razpravi v spomin nanj.

Na razpravi v spomin na Andreja Bajuka, ki stajo organizirali katoliški tednik Družina in Fakulteta za poslovne vede, je nekdanji finančni minister Janez Šušteršič poudaril, da je sredi ekonomske krize treba govoriti o svobodi.

Svoboda, prva žrtev krize "Svoboda je najbrž prva žrtev v krizi," je dejal. Kot je pojasnil, mora država v krizi posredovati, vstopiti v gospodarstvo in dokapitalizirati banke, vendar je nujno, da se to z leti ne začne zdeti normalno. "Pomembno je, da se pozneje država tudi umakne iz gospodarstva," je dejal.

Že v normalnih časih se namreč po njegovih besedah dogaja, da so zakoni pisani tako, da ščitijo interese določenih skupin, v času krize pa je to še huje. Ljudje so zaradi tega jezni, svojo jezo pa usmerjajo v tiste, za katere mislijo, da so neupravičeno obogateli. "Tukaj ni več problem ekonomske svobode, temveč problem svobode nasploh," je dodal.

Bajuk želel vzpostaviti zaupanja vredno državo Nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pa je dejal, da se Bajuk ob iskanju kadrov na finančnem ministrstvu ni oziral na politično pripadnost, temveč poštenost ljudi. S tem je, kot je dejal Turk, želel vzpostaviti zaupanja vredno državo.

Davek na nepremičnine pa po njegovih besedah ruši zaupanje v pravno državo. "Ne razumem, zakaj bi podjetje, ki za gospodarsko poslovanje potrebuje več površine, obdavčili bolj od tistih, ki za to potrebujejo manj," je poudaril. Izpostavil je še, da je bil Bajukov proračun edini v zgodovini Slovenije, ki je izkazoval presežek prihodkov nad odhodki.

"Ob nižjih davčnih stopnjah se je pobralo več davkov" Tudi nekdanji generalni direktor na ministrstvu za finance Žiga Andoljšek je v razpravi spregovoril o novih davkih.

Andoljšek, sicer sedanji direktor Stanovanjskega sklada RS, je poudaril, da država z visokimi davki destimulira podjetja pri ustvarjanju novih delovnih mest in vlaganju v razvoj. Potem ko je bila Slovenija v preteklosti priča davčni liberalizaciji, ko se je ob nižjih davčnih stopnjah pobralo več davkov, sedaj vlada po njegovem mnenju počne prav nasprotno.

Predlog zakona o davku na nepremičnine ima po njegovih ocenah več slabih kot pa dobrih stvari, med drugim je Andoljšek izpostavil dodatno obremenitev posameznikov, nedoločeno trajanje ter visoke stroške z množičnim vrednotenjem.

"Davek, moč države nad davkoplačevalci" Davek bo, kot je poudaril, unikum evropskega prostora zaradi obdavčitve nepremičnin izobraževalnih in kulturnih ustanov. "Država s svojim poseganjem na davčno področje dobiva moč nad davkoplačevalci," je prepričan Andoljšek, ki je izpostavil možnost, da bi država preko davčnega dolga postala lastnica nepremičnin.

Spomnil je še na besede pokojnega finančnega ministra ob pripravi rebalansa proračuna. "Vsak izmed nas bo porabil nekaj več, skupaj pa bomo privarčevali," se je Andoljšek spomnil Bajukovih besed.

Ne spreglejte