Novi zakon o holdingu znova deli poslance

Poslancem opozicije se zdi nov zakon slab in nepotreben, saj že imamo veljaven zakon z istim naslovom, v DeSUS opozarjajo, da ni usklajen znotraj koalicije. Novi zakon bo nadomestil veljavni zakon o SDH, ki ga je DZ sprejel konec leta 2012, a v praksi ni nikoli zaživel. Z njim se bo Slovenska odškodninska družba preoblikovala v novo družbo, to je SDH, ki bo upravljala z vsemi naložbami v neposredni in posredni lasti države, tudi tistimi v lasti Kapitalske družbe (Kad). Slednja bo sicer ostala samostojna pravna oseba v okviru SDH, njeno premoženje pa se bo lahko uporabilo le za potrebe pokojninske blagajne.

S tem bo upravljanje naložb države skoncentrirano na enem mestu, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko. "Uveljavljamo stabilen sistem upravljanja državnega premoženja, ki ga ne bi bilo treba menjati z vsako vlado," je dodal.

Horvat: Predlog je slab in nepotreben, saj imamo veljaven zakon o SDH Poslanci opozicije so predlogu zakona nasprotovali. "Predlog je slab in nepotreben, saj imamo veljaven zakon o SDH," je dejal Jožef Horvat (NSi). Očital mu je, da sploh ne bo zagotavljal enotnega upravljanja premoženja države. SDH namreč ne bo lastnik premoženja, saj to ostaja v lasti države, zato besedilo in naslov po Horvatovih besedah ne gresta skupaj.

"Taka rešitev je invalidna in pri izvajanju bo prišlo do cele vrste težav," se je strinjal Franc Bogovič (SLS). Marko Pogačnik (SDS) pa je opozoril, da brez prenosa lastništva ne bomo mogli več govoriti o upravljanju, ampak bomo govorili o vodenju. To pa je tudi v nasprotju s smernicami OECD, je opozoril.

V SDS predlogu nasprotujejo tudi zato, ker si bo vlada v celoti podredila SDH s tem, ko je vanj zapisala, da vse člane nadzornega sveta predlaga sama. Med petimi nadzorniki ne bi niti enega predstavnika opozicije, je dejal in vlado opozoril, da SDH ne bo upravljal s premoženjem vlade, pač pa vseh prebivalcev Slovenije.

Do predloga novega zakona so zadržani tudi v DeSUS Do predloga novega zakona so zadržani tudi v DeSUS, ali ga bodo podprli, pa bo po besedah Ivana Hršaka odvisno od tega, v kolikšni meri se bodo v nadaljevanju obravnave upoštevale njihove zahteve. "Vztrajali bomo, da Kad še naprej ostane popolnoma ločena pravna entiteta, ki mora svoje premoženje upravljati sama," je zahteval.

Hršak je opozoril, da je vlada predlog zakona poslal v obravnavo v DZ neusklajen znotraj koalicije. "Resnično še nismo usklajeni, ampak krivda ni na DeSUS, saj mi nismo vladajoča koalicijska stranka, ki ima prva pristojnost diktiranja načina in tempa dela v zakonodajni proceduri," je dejal. Brane Golubovič (PS) mu je odgovoril z besedami, da so usklajevanja bila, in sicer je "ena od strank usklajevala preko medijev in dosegla, kar je želela".

V DeSUS pa opozarjajo tudi na določbo, po kateri za prejemke organov vodenja družb, ki jih upravlja SDH, ne bo veljal zakon o omejitvi menedžerskih plač. V času gospodarske krize je to nesprejemljivo in neokusno, je opozoril Hršak. Strinjal se je Marko Pavlišič (DL), ki je napovedal, da bodo v nadaljevanju obravnave poskrbeli, da se takšne neumnosti iz besedila črta.

Frangež opozoril, da bodo zaposleni v SDH izključeni iz upravljanja holdinga Do predloga novega zakona je bil kritičen tudi Matevž Frangež (SD), ki je opozoril, da bodo zaposleni v SDH izključeni iz upravljanja holdinga, kar se mu zdi nesprejemljivo. Poleg organiziranosti bi morali po njegovem mnenju tudi bistveno bolj kot doslej opredeliti kakovost upravljanja. Predvsem pa je zahteval, da da mora vse ključne odločitve o razvrstitvi posameznih naložb sprejemati DZ.

Naložbe bodo sicer v skladu s strategijo upravljanja naložb države - ta mora biti sprejeta v letu dni po uveljavitvi zakona, kar se zdi številnim poslancem predlogo - razdeljene v tri razrede: strateške, kje želi država poleg gospodarskih dosegati tudi določene strateške cilje, pomembne, s katerimi želi ohraniti ključne razvojne dejavnike v Sloveniji, ter portfeljske, pri katerih zasleduje izključno gospodarske cilje.

Posebno poglavje je namenjeno omejevanju tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij. Tako se med drugim določa odškodninsko odgovornost članov vodenja holdinga, revizijske postopke ter nadzor nad poslovanjem, ki se izvaja s strani računskega sodišča. Ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal v torek.