Noveli zakona o delovnih razmerjih vnovič zelena luč na odboru DZ

Kot je na seji odbora DZ za delo, družine, socialne zadeve in invalide razloge za izglasovanje odložilnega veta na novelo zakona pojasnil predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je bilo jedro pripomb delodajalcev usmerjeno v način, na katerega so bile spremembe zakona sprejete, in sicer po nujnem postopku, enostransko in brez soglasja delodajalske strani.

"Med pogajanji je kontinuirano prihajalo do kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in izrazito neenakopravne obravnave delodajalske strani v tripartitnem dialogu z vlado in sindikati. Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog," je bil kritičen Lotrič. Ob tem je opozoril, da novela vsebuje tudi določbe, s katerimi se na delodajalce brez njihovega soglasja prenaša številne nove finančne in administrativne obremenitve, ki so jih bili v zadnjem letu deležni že veliko, trenutno pa se napovedujejo še nove davčne obremenitve.

Očitke delodajalske strani glede kršenja pravil ESS je vnovič zavrnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. "Vpliv, ki ga je imela delodajalska stran na pogajalski proces, se ne kaže v tem, kateri ukrepi so v zakonu, temveč v tem, katerih ni," je dejal Juvan in poudaril, da jih je od 16 predlaganih ukrepov iz novele, ki niso vezani na implementacijo direktiv EU in so jih poslali v javno obravnavo, danes na mizi samo še pet.

Na koncu so po Juvanovih pojasnilih v novelo zakona vključili le en ukrep, s katerim se delodajalska stran ni strinjala - to je varstvo delavskih predstavnikov. "To je bil hkrati tudi edini ukrep, v primeru katerega bi, če ga ne bi umestili v zakon, tudi sindikati zapustili ESS," je še dejal.

Novice DZ ob obstrukciji poslancev SDS podprl novelo o delovnih razmerjih

V nadaljevanju seje je sledila krajša razprava poslancev. Aleksander Reberšek iz vrst NSi je izrazil veselje nad sprejetim vetom državnega sveta, saj gre po njegovem mnenju za slabo novelo zakona. Kot je dejal, bo ta, če bo sprejeta, zaradi novih dodatnih obremenitev za gospodarstvo, ki jih prinaša, šla v škodo slovenskih delavcev.

Da v zakonu ne najde niti enega ukrepa, ki bi povečeval davke in nalagal dodatne obremenitve gospodarstvu, pa je poudaril Bojan Čebela iz stranke Gibanje Svoboda. V luči tega, da je bilo treba nekatere spremembe zakona sprejeti tudi v luči prenosa evropskih direktiv, pa je obnašanje delodajalcev v pogajanjih o noveli zakona označil za "navadno izsiljevanje". "Zdaj nosimo posledice vsi, tudi tisto, kar bi lahko bilo dogovorjeno za zaposlovalce," je dodal.

Kordiš: Povsod so bili narejeni kompromisi

Poslanec Levice in predsednik odboru Miha Kordiš pa je dejal, da je na podlagi podatkov o ustvarjenih šestih milijardah evrov čistega dobička v lanskem letu s strani kapitala "nemogoče kupiti zgodbo, ki jo delodajalska stran prodaja o tem, kako so izločeni, ubogi in se jih ne posluša".

Nobena predlagana sprememba novele po njegovih besedah ni "tako močna, kot je bila na začetku predlagana s strani ministrstva". "Povsod so bili narejeni kompromisi in koraki v smeri delodajalcev, da se mala delavska ustava spravi skozi vse družbene obrate s konsenzom," je poudaril Kordiš in dodal, da bodo za izboljšanje položaja delavcev v Sloveniji potrebni še nadaljnji dodatni koraki.

Poslanci o mali delavski ustavi ponovno v torek

Novela zakona o delovnih razmerjih, ki so jo poslanci DZ ob obstrukciji poslancev SDS s 46 glasovi za in sedmimi glasovi proti potrdili 26. oktobra, na podlagi evropskih direktiv delavcem prinaša pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana ter pravico, da od delodajalca zahtevajo varnejšo obliko zaposlitve. Med rešitvami sta tudi zaščita sindikalnih zaupnikov, tako da bi se jim morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji, ter zaščita žrtev nasilja v družini, med drugim s pravico do petdnevnega plačanega dopusta.

Socialni partnerji so se sicer o noveli zakona pogajali več mesecev. Prva različica je šla junija v javno obravnavo neusklajena, tudi to pa je bil razlog, da so delodajalci julija izstopili iz ESS. Nato so oktobra vse tri strani na maratonskih sestankih poskusile z vnovičnim usklajevanjem, a neuspešno.

Vlada je tako potrdila neusklajen predlog, bližje sindikalni strani, ob tem pa poudarila, da gredo v spremembe zakona v dveh krogih. V prvem krogu gre torej za sprejem novele, ki vključuje določbe dveh evropskih direktiv in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti v javni obravnavi. Z dokončno potrditvijo novele se bo Slovenija izognila tožbi Evropske komisije oziroma kazni v višini 1,5 milijona evrov. V drugem krogu naj bi socialni partnerji uskladili ostale rešitve, ki so jih tokrat izločili, sindikati in delodajalci pa bodo k pogajanjem vabljeni še z dodatnimi predlogi.

Do zahteve državnega sveta, da DZ ponovno odloča o noveli zakona, pa se je na današnji dopisni seji opredelila tudi vlada. Ta DZ predlaga, da novelo zakona ponovno sprejme. Poslanci bodo o njej odločali na izredni seji v torek. Za njeno vnovično potrditev je zaradi veta državnega sveta potrebnih 46 glasov.

Novice Državni svet z vetom na novelo zakona o delovnih razmerjih

Matični odbor DZ po odložilnem vetu DS še enkrat podprl novelo zakona o tujcih

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na zahtevo državnega sveta za ponovno odločanje DZ o noveli zakona o tujcih z devet glasovi za in enim proti odločil, da je zakon ustrezen. DZ bo moral o zakonu ponovno glasovati, za njegov sprejem je potrebnih 46 poslanskih glasov.

Državni svetnik Andrej Poglajen je uvodoma povedal, da novela prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družin. Znanje slovenščine je po njegovih besedah zelo pomembno za uspešno integracijo v družbo, saj je jezik osnovna sestavina slovenske kulture in nacionalne identitete.

Dodal je, da t. i. preživetvena raven ni strokovno definirana, saj kriterije in merila za ta izobraževalni program določi minister pristojen za izobraževanje. Zakonska dikcija s tem po mnenju Poglajna izpušča stroko, ki nad podlagi mednarodnih dogovorov in standardov določa zahteve, ki so potrebe za spremembo evalvacijskih stopenj poznavanja jezika.

Očitki o nižanju standarda znanja jezika

Očitke DS o nižanju nivoja znanja jezika za družine tujcev je odločno zavrnila državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle, saj da vlada z zakonom le formalistično rahlja certificiran način preverjanja znanja, z namenom pridobiti čim več izvajalcev, ki bodo lahko izvajali tečaje in preverjanje znanja.

Ponovila je, da t. i. preživetvena raven predstavlja temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, kar je primerljivo z vstopno ravnjo enotnega evropskega jezikovnega okvira na ravni A1. Spomnila je še, da sprememba velja le za družinske člane, ki se združijo s tukaj zaposlenim tujcem. To je zanje prvi korak pri učenju temeljnih veščin slovenščine, vse nadaljnje integracijske programe pa bodo ti tujci obiskovali na podlagi integracijske strategije, ki jo bo vlada po njenih besedah sprejela v naslednjih dneh.

Očitke o nižanju standarda znanja jezika je zavrnila tudi državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc. Certifikatni sistem je namreč zelo zapleten in zato predstavlja ozko grlo pri izvajanju tečajev, je spomnila. Nadalje po njenih besedah ne drži, da je vlada z zakonom zaobšla stroko, saj da bosta kurikularne dokumente pripravila Zavod za šolstvo in Andragoški center Slovenije. "Po našem mnenju gre kvečjemu za širitev kapacitet izvajanja tečajev in izpitov," je zatrdila.

Med razpravo so poslanci Poglajnu kot predstavniku DS očitali, da je DS površno prebral zakon in da skuša iz države izganjati tujce. "Roki se iztekajo, ni bilo dovolj kapacitet, da bi vsi ljudje, ki imajo te potrebe, dobili te certifikate. To pomeni, da bi kaj kmalu lahko začeli razbijati družine," je bila konkretna poslanka Levice Nataša Sukič.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je izrazila razumevanje glede odločitve vlade, da sprosti zakonske pogoje zaradi premalo certificiranih izvajalcev, a jo je zanimalo, zakaj vlada tega ni storila pred pol leta, ko je prvič novelirala zakon o tujcih.

Heferletova je odgovorila, da je prejšnja vlada uveljavitev pogoja A2 za družinske člane tujcev zamaknila za dve leti, zato so ob aprilskem noveliranju zakona pogoj sprostili na A1 in ga zamaknili za še eno leto. Ob tem so ambiciozno mislili, da bodo v pol leta na trgu uredili sistem, ki bo omogočal izvajanje izpitov, a so tekom snovanja integracijske strategije spoznali, da to ni mogoče. "Če država nekaj nalaga je dolžna ustvariti tudi pogoje, da ta, ki je obvezan nekaj storiti, lahko to tudi stori," je sklenila državna sekretarka.

Novice Državni svetniki izglasovali odložilni veto na novelo zakona o tujcih

Novice Komisija DS za državno ureditev podprla predlog veta na novelo zakona o tujcih