Niko Klanšek: Vprašati se moraš, ali bi tvoj izdelek kupil ves svet

Pri 29 letih ima Niko Klanšek za seboj obetavno košarkarsko kariero, dve diplomi in dve uspešni podjetji s sedežem na Manhattnu v New Yorku. V ZDA živi že deset let, ves čas pa je tesno povezan s Slovenijo. Še preden je Kickstarterjeva mrzlica dokončno okužila nadobudne podjetnike z vsega sveta, je do uspeha pomagal štirim izdelkom slovenskih vrstnikov. Jeseni je na platformi za množično financiranje predstavil lasten projekt, nastavljivo pametno električno kolo Smart Wheel in lučko Smart Light. Želenih sto tisoč ameriških dolarjev je Nikova ekipa FlyKly presegla za več kot sedemkrat, projekt pa odmeva po vsem svetu. Naslednji korak? Vzpostaviti proizvodnjo pametnega kolesa v Sloveniji. Niko je prepričan, da imamo dovolj znanja in izkušenj, da svetu ponudimo uspešen izdelek z oznako "made in Slovenia".

V ZDA živite že desetletje. Kdaj se je tam začelo navdušenje nad crowdfundingom, Kickstarterjem in podobnimi platformami? Tudi v New Yorku Kickstarter še vedno velja za novost. Ker sem veliko delal v prostorih za coworking, kjer je na kupu veliko ljudi z različnih področij, sem zanj kar hitro izvedel. Lansirali so ga leta 2009, sprva je bila platforma mišljena kot pomoč umetnikom, poudarjali so glasbo, film in založništvo. Tudi sam sem najprej podprl projekt prijateljice, ki je zbirala sredstva za snemanje videospota. Tistih 25 dolarjev je bil moj prvi stik s Kickstarterjem.

Kdaj ste se zavedli potenciala Kickstarterja in na kakšen način ste spoznavali njegove zakonitosti? Poleti leta 2012 sem med obiskom Slovenije spoznal Luko Ločičnika, oblikovalca LL stola. Oba sva poznala Kickstarter in odločila sva se, da poskusiva s kampanjo. Pregledala sva spletno stran, preštudirala druge kampanje in se lotila dela. Učila sva se sproti, naredila pa tudi veliko napak. Danes, ko vem in znam toliko več, sem kar presenečen, da nama je uspelo. Izdelek je bil zanimiv, ker pa je bil to prvi uspešen slovenski projekt na Kickstarterju, je bil tudi medijsko dobro sprejet. Platforma je postala pepoznavna tudi pri nas, do mene pa je prihajalo vse več projektov in predlogov. Uspelo nam je z blatnikom Musguard, lesenimi fotoaparati Ondu, merilnikom svetlobe Lumu in zdaj še s Smart Wheelom.

Kako prepoznate dobro idejo, katere so ključne značilnosti zanimivega in uspešnega produkta? Najprej me zanima ekipa, ki stoji za izdelkom. Veliko sprašujem, tudi kakšna neumna vprašanja se znajdejo vmes, da vidim njihove odzive in način razmišljanja. Druga zadeva je seveda njihov izdelek. Vedno premislim, ali bi ga uporabljal sam, kaj vse mi lahko ponudi. Rad se igram, zato je ena od ključnih značilnosti dobrega izdelka ta, da je večnamenski. Tretja komponenta je cena. Kupec si mora reči: "Super, vse to dobim za to ceno." Zdaj pa imam tudi že izoblikovan občutek, kako izdelek prodati, ga uspešno predstaviti podpornikom in bodočim kupcem.

Za vami je pet uspešnih projektov na Kickstarterju, zato najbrž odlično poznate zakonitosti dobre kampanje. Kaj je ključno za dobro predstavitev? Pomembna je zgodba za izdelkom. In pitch, moraš ga znati razložiti, v nekaj stavkih navdušiti kupce in izdelek prodati. Kot tisti izziv iz dvigala – ko imaš 30 sekund časa, da svoj izdelek prodaš vlagatelju. In to moraš trenirati.

O Smart Wheelu že več kot leto razlagam vsakomur, ki ga srečam. Opazujem odzive, sprejemam kritike. Jeseni smo z ekipo najeli stanovanje v Ljubljani in en mesec pripravljali video, besedila, fotografije in glasbo za svojo kampanjo. Raziskali smo trg, zanimale so nas potrebe in navade ljudi. Še en mesec smo nato posvetili načrtovanju komunikacije z mediji.

Naš izdelek je poseben tudi zato, ker ga skozi video in fotografije težko do potankosti razložimo. Izdelek mora ljudi vznemirjati, da ga podprejo, da si ga zaželijo. Zato smo se odpravili po različnih mestih – New Work, San Francisco v ZDA, v Evropi pa smo s kampanjo obiskali København, Amsterdam, Berlin, Pariz in London, da so ljudje lahko izdelek tudi preizkusili. Pri drugih projektih smo lahko vso komunikacijo speljali prek spleta.

Pravite, da pri Kickstarterju ne gre le za nabiranje sredstev. S Smart Wheelom smo šli na Kickstarter zaradi treh stvari. Najpomembnejše je seveda pridobiti sredstva za zagon proizvodnje. Druga prednost platforme je, da prek nje testiraš trg. Tretja pa je ta, da še pred množično proizvodnjo svojega izdelka dobiš odziv ljudi in tako svoj produkt še izboljšaš. Pri crowdfundingu ne gre le za denarno pomoč, enako šteje tudi širjenje informacij o tvojem izdelku in potrditev, da je tvoj izdelek dober.

Ali oblikovalci, zaverovani v svoj izdelek, pozabljajo na širši, ne tako romantični kontekst preboja na trg? V mislih imam ekonomske, tržne zakonitosti. Velikokrat se srečam z oblikovalcem, ki išče nekoga, ki bi njegov izdelek spravil na trg. Takim vedno svetujem, da so vsaj pri prvem projektu zraven od prve do zadnje faze. Ti proizvajaj, ti prodajaj. Tako spoznaš zakonitosti trga, postaneš pa tudi bolj kreativen. To te izbrusi. Ko si mlad, moraš preizkusiti čim več stvari in se čim večkrat spopasti z neuspehom. Takrat se največ naučiš. Uspeh ne sme biti samoumeven.

Srednjo šolo ste obiskovali v Ljubljani, študirali pa v Ameriki. Je tam šolski sistem drugačen, so mladi ambicioznejši, bolj tekmovalni, sami iščejo priložnosti za uspeh? V Ameriki srečaš vse, od otrok, ki imajo svoj posel v osnovni šoli, do štiridesetletnikov, ki se še vedno le zabavajo. Opazil in tudi izkusil sem, da je v Ameriki odgovornost za uspeh le na tebi. In to mi je všeč. Vse možnosti imaš, če pa jih boš izkoristil, je to tvoja odločitev.

So lahko uspešni projekti na Kickstarterju nekakšen obliž na rano ali vsaj navdih slovenskemu gospodarstvu? So lahko zgled, da mladi ne čakamo na redne zaposlitve in računamo na pomoč države, ampak sami stopimo v akcijo? Poskusiti moraš sam, ne smeš se zanašati na pomoč države. V Ameriki je to čisto drugače, na to nihče niti ne pomisli. Iščejo bolj kreativne rešitve. Če bi od države dobili določena sredstva, bi se najbrž zaprli v pisarne in zaspali, na polovici razvoja pa bi nam zmanjkalo denarja. Ne smeš iskati le bližnjic do denarnih sredstev, iskati moraš načine in ideje, kako čim bolj poceni narediti dober produkt. Predvsem pa moraš vedeti, kako ga boš uspešno prodajal, še preden imaš postavljeno proizvodnjo.

Zelo ste naklonjeni Sloveniji, domačemu znanju in industriji. Pa vendar, kaj nam manjka? Morda prav svežine in idej? Po naših izkušnjah so majhna in velika podjetja zelo odprta za nove predloge in sodelovanja. Velikokrat na sestankih slišim, da je naše sodelovanje možnost, da združimo tradicijo in znanje starejših z idejami nas mladih. Imamo izjemno razvito industrijo, tudi pri motorjih in elektroniki smo v ospredju. Pokrivamo morje, ceste in zrak. Večina elementov Smart Wheela bo tako izdelana v Sloveniji, le baterije bodo s Kitajske. Pomembno je, da izdelka ne načrtujemo zgolj za domač trg, danes imamo odprte vse kanale v svet. Ko razvijaš izdelek, se ne smeš vprašati, ali bi ga kupila dva milijona ljudi. Vprašati se moraš, ali bi ga kupil ves svet.

Je lahko uspeh na Kickstarterju šok za posameznike in majhne ekipe, ki stojijo za izdelkom? Po uspešno pridobljenih sredstvih in naročilih se delo šele dobro začne. Tudi če si pred kampanjo veliko prebral in misliš, da si na projekt dobro pripravljen, nikoli ne veš, kaj te čaka na tej poti. In prav je, da veliko ne veš, saj te tako ni strah odnehati. In prav to zanimanje, kaj se bo zgodilo na koncu, te vleče skozi projekt.

Zame je ves proces kot kakšna igrica, razdeljena na stopnje. Prva stopnja je ideja, sledi prototip. Tretja stopnja je pripravljanje kampanje. Ko pridobiš dovolj podpore, je naslednji korak proizvodnja. Nato si šele na začetku, na ničli. Poiskati moraš distributerje, vzpostaviti prodajo. Potem pa je že čas za razvoj novih izdelkov, ki tvoje podjetje vlečejo naprej.

Ves čas govoriva o izdelkih, kaj pa vas še zanima? Kakšnih projektov bi se radi lotili v prihodnje? Veliko berem, večinoma knjige o poslu, a ne priročnikov, temveč biografije. V tem res uživam. Ko dobim kakšno novo biografijo, jo preberem na mah. Zdaj se posvečam predvsem FlyKlyu, vesel sem, če lahko ljudem ponudim dober izdelek, ki jih navduši. Zanimajo pa me tudi ljudje. Zdi se mi, da imamo največ preprek v glavi, ko pa doživimo "aha trenutek", se lahko zgodi čarovnija. Če lahko ljudem pomagaš, da presežejo te prepreke, je to največ, kar lahko ustvariš.

Uspešneži, o katerih beremo v biografijah, imajo za sabo različne zgodbe. Kaj je tisto, kar ste opazili pri vseh? To, da so velikokrat padli, a so šli naprej. Da so se iz svojih napak učili. Predvsem pa niso imeli strahu, tako zelo so verjeli v svoje ideje. To je tisto, kar me fascinira in kar sem opazil tudi pri sebi, ko sem si zamislil Smart Wheel. Ko imaš vizijo, pozabiš na vse okoli sebe, si brez strahu. Prihodnjih nekaj tednov boste preživeli v Sloveniji Kakšna je Ljubljana v primerjavi z New Yorkom, kakšne so njene odlike in česa ji manjka? Ne moreš ju primerjati. Povsod mi je všeč, vse življenje bi lahko živel v Ljubljani ali pa v New Yorku, vsako mesto mi daje nekaj drugega. New York mi daje vznemirjenje, vedno se nekaj dogaja, spoznavam ljudi z vsega sveta, je središče novosti. V Ljubljani je vse bolj ležerno, res si lahko odpočijem, si vzamem čas zase. Je majhno mesto, a ima vse, zaradi česar ti je lahko lepo.