Nekateri proti podelitvi častnega doktorata Boštjanu M. Zupančiču

Menijo, da je podelitev "zmotna in škodljiva tako javnomnenjsko kot v okvirih univerzitetnega delovanja". Univerza na Primorskem je častni doktorat sodniku Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjanu M. Zupančiču podelila 22. marca letos v okviru tedna Univerze na Primorskem, na podelitev pa so se z današnjim skupnim sporočilom za javnost odzvali članice in člani komisije za ženske v znanosti pri šolskem ministrstvu s prvopodpisano Nadjo Furlan Štante.

Izjavo so podpisali še Friderik Klampfer, Lev Kreft, Tamara Lah Turnšek, Oto Luthar, Renata Šribar, Mojca Urek, Mirjana Ule in Valerija Vendramin.

Kot so zapisali, "se z nejevero in ogorčenjem" odzivajo na novico, da je na predlog rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča senat univerze Zupančiču podelil častni doktorat za izjemne dosežke v znanosti in za krepitev medčloveških odnosov.

Podpisniki: Zupančič se "na neznanstven način" vključuje v razpravo o družbeni delitvi spolov

Kot navajajo člani komisije, naj bi se v okviru univerze, ki je ustanova, ki je že vseskozi načeloma namenjena tako napredku znanosti kot občemu človeškemu in civilizacijskemu razvoju, negovale vrednote, kot so spoštovanje osebnega dostojanstva sleherne posameznice in posameznika, razumevanje drugače mislečih in zavest o temeljih mirnega in ustvarjalnega sobivanja.

"Ravno častni doktorati, eno najvišjih priznanj, ki jih univerza lahko podeli zaslužnim posameznicam in posameznikom, so namenjeni udejanjanju teh vrednot na individualni ravni. Tega pa v primeru prof. dr. Boštjana M. Zupančiča ne prepoznamo," navajajo v sporočilu za javnost.

Zupančič se, kot so zapisali, v svojih javno objavljenih delih "na neznanstven način" vključuje v pomembno družbeno razpravo o družbeni delitvi spolov. Prizadevanja za emancipacijo in družbeno enakost žensk po navedbah članov komisije "omalovažuje s preživetimi in populističnimi koncepti", pa tudi z avtorskim odnosom, "ki izraža nerazumevanje mnogoterih in prepletenih družbenih virov in zgodovinskih vzrokov zatiranja, izkoriščanja, onemogočanja in poniževanja žensk".

Očitajo mu zanemarjanje osnovnih izhodišč sodobnih znanosti o človeku in ob tem subjektiven odnos do žensk, pri čemer, kot so zapisali, "ne ponižuje in omalovažuje le njih, temveč tudi pripoznane norme znanstvenega dela in pisanja".