SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Ne gre za novi svetovni red, gre za Evropo prihodnosti" (video)

1

termometer

 | Foto:
Zagotovo se obeta nova hladna vojna. Krizna žarišča bodo pripeljala najmanj do tako imenovanega frozen conflicta. Po drugi strani pa vidimo čedalje več integracije, pravi podjetnik Janez Škrabec.

Uvodna okrogla miza 10. Strateškega foruma Bled je v ponedeljek odprla nekaj vprašanj o novem svetovnem redu, pri tem pa se seveda ni mogla izogniti niti begunski krizi. Med udeleženci foruma smo poiskali nekaj sogovornikov in jih povprašali o tem, kako vidijo premikanje svetovnih silnic, kako bi se morala Evropa odzvati na begunsko krizo, kaj ta pomeni za našo prihodnost.

Janez Škrabec, podjetnik, Riko Smo priča nastajanju novega svetovnega reda? "Po eni strani se zagotovo obeta nova hladna vojna. Krizna žarišča bodo pripeljala najmanj do tako imenovanega frozen conflicta. Po drugi strani pa vidimo čedalje več integracije. O Rusiji pa bi rekel, da je najpomembnejši ukrep, ki jo je doletel, nizka cena nafte. To zelo vpliva na ruski bruto domači proizvod in proračun, kjer nafta predstavlja 40 oziroma 70 odstotkov prihodkov. Ob takšnih razmerah rusko gospodarstvo ne more cveteti."

"Letos zaradi razmer na ruskem trgu zagotovo ne bomo imeli rasti, ne v Rusiji ne v Ukrajini. Ta trga sta zelo povezana, medsebojni vpliv je močan. Morda je treba narediti korak nazaj, da bi lahko pozneje stopili naprej."

O migrantih, ki prihajajo proti Evropi: "Zelo mi je bila všeč izjava predstavnika Danske, ki je govoril o kampanji, ki so jo posneli v državi. V njej nastopa vrsta odvetnikov, intelektualcev, pod sliko katerih piše, da so bili nekoč priseljenci. Verjamem, da imajo migranti močan značaj, če jim je uspelo priti tako daleč. Tudi moj stari oče je leta 1945 emigriral v Argentino in tam so ga dobro sprejeli. Mislim, da nas Evropejce ta izkušnja mora narediti bolj širokosrčne."

Jelko Kacin, nekdanji evroposlanec in obrambni minister Se svet danes spreminja pred našimi očmi? "Ne gre za novi svetovni red, gre za Evropo prihodnosti. Imamo priložnost odgovoriti na vprašanje, ali je Evropa celina s prihodnostjo ali celina, ki demografsko umira. Evropa lahko postane novi svet. To so danes Amerika, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija. Če tisti, ki želijo ustvariti lepšo in drugačno prihodnost, ki bežijo pred nečim, vidijo to možnost v Evropi, potem mora Evropa to možnost izkoristiti. To bo storila tako, da beguncev ne bo le registrirala, ampak jih tudi zadržala, jim omogočila pridobitev državljanstva in to, da postanejo davkoplačevalci, povečala število prebivalstva, saj je demografija nočna mora vse Evrope. Če znamo to izkoristiti, potem je Evropska unija in znotraj nje Slovenija lahko država, o kateri lahko ljudje sanjajo."

Anton Bebler, politolog O novem svetovnem redu: "O novem svetovnem redu se govori že zelo dolgo. V posameznih delih in dejavnostih se takšnemu redu morda približujemo, a v celoti je do nekega novega svetovnega reda, ki bi povezoval gospodarstvo, družbo in politiko, še zelo daleč. Razmišljanje o tem je sicer zaželeno, saj bi nam pomagalo rešiti številne probleme, vendar je še daleč od uresničitve."

Kako gleda na vedno manjšo moč Rusije danes? " Prepričan sem, da sankcije samo delno poslabšujejo položaj Rusije. Poglavitni razlog za težave ruskega proračuna je padanje cen energentov. To ni prizadelo samo Rusije, ampak tudi Norveško, Veliko Britanijo, Venezuelo, še huje kot Rusijo. Ruska federacija ima tudi druge vire, ne znižuje svojega izvoza. Padanje cen je povzročilo predvsem proračunske težave. Verjetno se je najhujši padec bruto domačega proizvoda že zgodil, Ruska federacija se zdaj že pobira. Ima pa vrsto drugih možnosti. Njeno gospodarstvo je veliko bolj diverzificirano kot gospodarstvo Venezuele. Zato položaj Rusije ni tako slab."

O migrantih in beguncih, ki iščejo pot proti Evropi: "Selektiven sprejem tistih beguncev, ki so tehnično in izobrazbeno usposobljeni in relativno mladi, bi lahko v državah, kjer delovne sile primanjkuje, pomagal k premostitvi težav v gospodarstvih. Prav imajo tisti nemški ekonomisti in industrialci, ki bi radi videli, da Nemčija in Evropa sprejmeta precejšnje število ekonomskih migrantov in ne političnih beguncev. Veliko večino v tem potoku dejansko tvorijo ekonomski migranti."

Imants Lieģis, veleposlanik Latvije na Madžarskem, pristojen tudi za Slovenijo in Hrvaško Kakšen učinek bodo imele sankcije proti Rusiji na njeno gospodarstvo? "Pomembno je, da je Evropska unija ohranila enotnost pri vprašanju sankcij proti Rusiji, čeprav imajo države članice različna stališča. Odgovor na vaše vprašanje se glasi, da je vse odvisno od ruskega ravnanja. Ali bodo izpolnili zaveze iz Minska, v nasprotnem primeru bo Evropa morala vztrajati pri sankcijah. Rusija je v zadnjem času zelo agresivna, položaj je še vedno zelo nestabilen. Politika Evrope je usmerjena proti ruskemu vodstvu, ne proti ruskim ljudem."

Kako zelo se po vaše spreminja današnji svet, v Evropi imamo begunsko krizo, kitajsko gospodarstvo se ohlaja, ZDA bodo prihodnje leto dobile novega predsednika? "Na stvari gledam pozitivno. Če pogledamo krizo z migranti, je to tragedija. V razpravi na današnji konferenci (panel z naslovom: New Global Order: Confrontation or Partnerships, 31. 8., op. p.) smo lahko slišali, da smo soočeni s pomanjkanjem vodstva. Sam vidim vodstvo pri kanclerki Angeli Merkel. Nemčija je več kot očitno prevzela pobudo. Mislim, da je pomembno, da politiki pokažejo, kako je treba pristopiti: nekateri ljudje so zbežali pred vojno. Reševanje vprašanja beguncev je treba podpreti, vsak primer je treba obravnavati posamično. Morali bi razlikovati med ekonomskimi migranti s Kosova, katerih prošnja je podana kot prošnja beguncev, pa to ni, in tistimi posamezniki, ki so zbežali iz Sirije, Iraka, Afganistana, da bi si tako rešili življenje. Moramo jih sprejeti ter begunce, migrante videti kot priložnost, ne pa kot grožnjo."

Miro Cerar, predsednik vlade, profesor primerjalnega prava Kako bosta s prihodom migrantov sobivali njihova in naša pravna kultura? "Zagotovo prihod beguncev in vseh drugih vrst migrantov v Evropo pomeni predvsem, da jim moramo priskočiti na pomoč in jim, kolikor se da, omogočiti integracijo. Hkrati pa seveda pričakujemo, da se ravno skozi to integracijo tudi oni prilagodijo evropskim normam. Ne nazadnje prihajajo v Evropo zato, ker verjamejo, da je tukaj zanje rešitev, da je to življenje boljše, kakovostnejše."

"Evropejci, še posebej člani Evropske unije, ne samo, da v to verjamemo, ampak tudi vsakodnevno delamo, da bi te svoje vrednote ohranili. Te vrednote pa varuje tudi pravni sistem. Čeprav bo verjetno zaradi tega novega položaja treba spremeniti tudi določene pravne norme v smislu obvladovanja migracij, Evropa kot celota zagotovo ne bo spreminjala svojih pravnih norm, niti ne bodo posamezne države bistveno spreminjale svojih pravnih sistemov. Kajti ravno ti sistemi in Evropa kot celota omogočajo temu delu sveta, v katerem na srečo živimo, kakovostnejšo raven bivanja, večje blagostanje in zato seveda smo tudi cilj vseh ljudi, ki iz stiske prihajajo k nam."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin