SiolNET. Novice Slovenija
4,58

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Kaj bi moral novi minister za zdravje storiti najprej?

"Naše javno zdravstvo je zlorabljeno, zato ga je treba resetirati"

4,58

termometer

Samo Fakin
Po prepričanju Sama Fakina je dobro nadzorovano oziroma dobro upravljano javno zdravstvo lahko enako učinkovito kot zasebno zdravstvo. Foto: STA

Zdravstveno ministrstvo je vroč kostanj v prihodnji vladi Marjana Šarca, saj se za reševanja potopljene ladje ne gnete veliko kandidatov. "Naše javno zdravstvo je zlorabljeno zaradi apetitov določenih skupin, zato ga je treba resetirati. Da so direktorska mesta plen politike, je nedopustno," razmere opisuje Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin. Kaj so ključne težave slovenskega zdravstva in česa se bo moral novi minister lotiti najprej?

Kljub majhnemu zanimanju kandidatov za zdravstveni resor je stranka LMŠ za ministra vendarle predlagala Sama Fakina. Nekdanji direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je sodeloval tudi pri pripravi volilnega programa stranke NSi na področju zdravstvene politike. Ta predvideva, da bi do boljših in dostopnejših zdravstvenih storitev prišli z odpravo monopola ZZZS, s svobodno izbiro izvajalca zdravljenja in s tem, da bi stroške zdravljenja krila zavarovalnica. A ker NSi ni v vladni koaliciji, bo njihov program Fakin verjetno težko uresničil.

Samo Fakin Novice Prihaja minister, ki so ga nekoč rezali Šarčevi koalicijski partnerji

Fakin - na čelu ZZZS je bil devet let - je bil med drugim znan po tem, da je na zavodu vseskozi ponavljal: "Brezmejno zaupamo samo Bogu, vsi preostali morajo prinesti podatke." Po njegovem prepričanju je zato dobro nadzorovano oziroma dobro upravljano javno zdravstvo lahko enako učinkovito kot zasebno zdravstvo. Njegove prioritete so torej kakovostno upravljanje zdravstvenega sistema, merjenje kakovosti, ki bo osnova za plačilo zdravnikov, in zmanjšanje čakalnih vrst.

Korupcija in podcenjevanje znanj o zdravstvenem menedžmentu

Po mnenju oftalmologa Mateja Beltrama, ki svoje delo opravlja tako v Sloveniji kot v Švici, je korupcija v vseh oblikah največja težava slovenskega zdravstva. Bodočemu ministru svetuje, naj nemudoma sproži javno debato o tem, kaj v resnici sploh želimo od zdravstvenega sistema. "Če se bomo strinjali, da želimo učinkovit javni sistem, naj si ga ogleda v tujini in ga prenese v našo stvarnost," je jasen Beltram.

Ob tem opozarja, da takšen projekt presega mandat enega ministra, vlade ali sklica državnega zbora oziroma je večletna vizija neke skupnosti. "Urgentno pa naj novi minister da proste roke Igorju Gregoriču, predsedniku sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, da uredi otroško kardiokirurgijo," je konkreten Beltram.

"Koruptivna tveganja so vgrajena v slovenski zdravstveni sistem in ga hromijo," je prepričan oftalmolog Matej Beltram, ki je delal v slovenskem javnem zdravstvu, zdaj pa dela v zasebni ambulanti v Sloveniji in Švici. "Koruptivna tveganja so vgrajena v slovenski zdravstveni sistem in ga hromijo," je prepričan oftalmolog Matej Beltram, ki je delal v slovenskem javnem zdravstvu, zdaj pa dela v zasebni ambulanti v Sloveniji in Švici. Foto: Valentin Feremutsch Bolj kompleksen odgovor o ključnih težavah slovenskega zdravstva daje Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin. Pravi, da odsotnost kadrovskih normativov za vse skupine zdravstvenih delavcev povzroča pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Ni mreže in ocene realnih potreb po zdravstvenih storitvah in potreb po razvoju novih storitev glede na dolgoživo družbo. Okrepitev primarne ravni s storitvami ne sledi potrebam, zato se izvaja velik pritisk na sekundarno raven. Ni delovnih standardov o količini in kakovosti dela posameznega izvajalca/zavoda. Naredi se toliko, kolikor plača ZZZS, kar dopušča preživetje sistema izvajalcev "dvoživk". Ni realne ocene dejanskih stroškov storitev, ki jih plačuje ZZZS, in ni ustreznega sistema nagrajevanja ključnih zdravstvenih delavcev, sistema napredovanja idr.

"In za konec, podcenjujemo znanje o zdravstvenem menedžmentu in se obnašamo, kot da bolnišnico lahko vodi vsak z univerzitetno izobrazbo, kar je popolnoma neprimerljivo z razvitim svetom. To, da so direktorska mesta plen politike, je nedopustno! Gre za zdravje vseh, 'levih in desnih', zato bo najmanj škode, če bodo zdravstvo vodili usposobljeni zdravstveni strokovnjaki z znanji o zdravstvenem menedžmentu," je kritična profesorica.

Verodostojnih podatkov o čakalnih dobah nimamo

Skela Savičeva bodočemu ministru svetuje, da se sestane s ključnimi akterji v zdravstvu ter pridobi realne in zaupanja vredne podatke o aktualnih težavah.

revmatolog zdravstvo Foto: Thinkstock

"Zahteva naj takojšnjo analizo čakalnih dob, določitve strokovnjakov o mednarodno primerljivih dopustnih čakalnih dobah za posamezne skupine obolenj, pridobi proste delovne kapacitete zdravnikov/drugih izvajalcev v bolnišnicah in zahteva povečanje storitev ZZZS tistim zavodom, kjer te kapacitete so. Zahteva naj, da se določi minimalna in maksimalna obremenitev zdravnikov/drugih izvajalcev glede na področje dela, nagrajevanje nadobremenitev, čemur naj po 'prvem gašenju požara' v drugem koraku doda kazalnike kakovosti storitev na izvajalca. Seznani se naj z doseženim v prejšnjem mandatu in nadaljuje na tistih projektih, ki so dobro zastavljeni.

PU Novice Slovenka iz Züricha: zakaj švicarsko zdravstvo deluje, slovensko pa ne

Nato naj se loti razprave o reformi financiranja zdravstva, mreže storitev/izvajalcev, da poudarek primarni ravni in dolgotrajni oskrbi, sekundarno raven premišljeno usmeri v večje specializacije bolnišnic, da vsi ne delajo vsega, itd.," konkretne korake opisuje Skela Savičeva.

Slovenski in švicarski model nista primerljiva

Na vprašanje, zakaj je slovensko zdravstvo le bleda senca zdravstvenega sistema v Švici, kjer čakalnih vrst ne poznajo, Beltram odgovarja, da je krivo to, da je ta v pretežni meri državen. "Koruptivna tveganja so vgrajena v zdravstveni sistem in ga hromijo," pojasnjuje.

Dodaja, da švicarski sistem v svetu velja za najboljšega, a se ga ne da kar tako kopirati. Vsaka država oziroma skupnost je namreč nekaj posebnega. Lahko pa uporabimo njegove bistvene elemente, kot je obvezno zavarovanje za vse, obvezna, a omejena soudeležba pri začetnih stroških zdravljenja, prosta izbira zdravnika in neomejena dejavnost licenciranih zdravnic in zdravnikov.

Švica. Slovenija. Novice Zakaj Slovenci za zdravstvo namenimo večji delež plače kot Švicarji?

Da sta sistema neprimerljiva, poudarja tudi Skela Savičeva, ki pa se ne strinja s tem, da je slovenski le bleda senca švicarskega. "Naš sistem je dobro zastavljen. Zdravstvo je dostopno vsem, prav tako šolanje za zdravstvene poklice. Pozna pa se, da ga nismo razvijali ter naredili odzivnega za dejanske potrebe zdrave in bolne populacije. To je na eni strani odgovornost vseh vlad in ministrov za zdravje, na drugi strani pa zdravstvenega menedžmenta. Tudi v našem zdravstvu smo priča neke vrste tajkunizaciji, ki se kaže s korupcijo, zasebništvom, željo po velikih zaslužkih, ki temelji na izčrpavanju javnega sektorja, idr.," opozarja.

Švica zdravstvu namenja bistveno več denarja

Ob tem navaja, da Švica zdravstvu namenja 7.919 evrov na prebivalca, Slovenija pa 2.835 evrov na prebivalca. Še bolj zgovorni so podatki o kadrih. V Švici kar 13 odstotkov vseh zaposlenih v državi dela v zdravstvu in sociali, v Sloveniji le 6,3 odstotka. Švica ima 18 medicinskih sester na tisoč prebivalcev, Slovenija 8,8, Švica ima 4,4 zdravnika na tisoč prebivalcev, Slovenija le 2,8.

"Razlike v pogojih dela so zelo očitne, če se ne primerjamo v drugih kazalnikih. Gre namreč za veliko razliko v BDP med državama in zmožnostih vlaganj v zdravstvo, zato je učinkovitost dela še toliko bolj pomembna," še poudarja.

"Naš sistem je dobro zastavljen. Zdravstvo je dostopno vsem, prav tako šolanje za zdravstvene poklice. Pozna pa se, da ga nismo razvijali ter naredili odzivnega za dejanske potrebe zdrave in bolne populacije," poudarja Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin. "Naš sistem je dobro zastavljen. Zdravstvo je dostopno vsem, prav tako šolanje za zdravstvene poklice. Pozna pa se, da ga nismo razvijali ter naredili odzivnega za dejanske potrebe zdrave in bolne populacije," poudarja Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin. Foto: Osebni arhiv

Prepričana je, da je naše javno zdravstvo zlorabljeno zaradi apetitov določenih skupin. Zato ga je treba resetirati, se dogovoriti o obsegu javnih storitev (javni zavodi, koncesionarji) in dopustiti izključno prostovoljno zavarovanje za nadstandardne storitve, kar je praksa v Evropi. "Zdaj imamo v prostovoljnem zavarovanju, ki je dejansko obvezno in je napačno poimenovano, tudi storitve, ki spadajo v obvezno zavarovanje. Država mora narediti premik in zdravstvu nameniti več denarja," opozarja.

Beltram se ne strinja, da bi morala država za zdravstvo nameniti več sredstev. "Denar v absolutnem smislu ni glavni problem, problem je način zbiranja in porabe sredstev," je prepričan oftalmolog. Iz izkušenj pravi, da bi Slovenci glede na to, koliko plačamo za zdravstvo, morali imeti na razpolago enako kakovostne in dostopne storitve kot v Švici.

Fakina označujeta za izkušenega, a ...

Glede ministrskega kandidata Fakina se sogovornika strinjata, da gre za izkušenega strokovnjaka, ki se zavzema za učinkovito in kakovostno zdravstvo ter dobro pozna financiranje zdravstva. "A iz načelnih razlogov je kot nekdanji vodilni igralec v sistemu nesprejemljiv. Potrebujemo nove in neobremenjene ljudi," sklene Beltram.

Oba se tudi strinjata, da 35 milijonov evrov odobrenega denarja, ki ga ZZZS lahko porabi tudi za skrajševanje čakalnih vrst, ne bo obrodilo sadov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 111
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin