Na Slovaškem odstopajo od povprečja za deset let navzdol, v Sloveniji pa osem let. Na Malti in Švedskem pričakujejo devet let zdravega življenja več, kot je evropsko povprečje.
Leta zdravega življenja so opredeljena kot pričakovano število let, ki naj bi jih oseba določene starosti preživela pri dobrem zdravju oziroma brez resnih ali zmernih zdravstvenih težav, ki bi ji po lastni oceni preprečevale običajne dejavnosti. Po podatkih statističnega urada Evropske unije Eurostat so leta 2011 ob rojstvu državljanke Evropske unije v povprečju lahko pričakovale 62,2 leta zdravega življenja, pripadniki močnejšega spola pa 61,8 leta.
Med Malto in Slovaško skoraj 20 let razlike
Najmanjša pričakovanja ob rojstvu imajo na Slovaškem, kjer znaša ta vrednost za ženske 52,3 leta, za moške 52,1 leta. V naslednji skupini najnižje uvrščenih držav pa za malenkost prevladuje Slovenija, kjer so za ženske izračunali 53,8 leta pričakovanega zdravega življenja, za moške pa okroglih 54 let.
Na nasprotnem koncu lestvice je Malta, kjer ob rojstvu lahko pričakujejo dobrih 70 let zdravega življenja (ženske 70,7 leta, moški pa 70,3 leta). Švedska je prav tako pri vrhu, saj pri njih znaša vrednost za ženske 70,2, za moške pa kar 71,1 leta.
Litva za ženske, Nizozemska za moške
V večini držav niso ugotovili bistvenih razlik med spoloma. Med izjemami sta Litva, kjer ženske z 62,1 leta prekašajo moške za okroglih pet let, in Nizozemska, kjer je enaka razlika v prid moškim, ki pričakujejo 64,0 leta zdravega življenj. Eurostat je izračunal pričakovana leta zdravega življenja tudi za 50-letnike in 65-letnike, kjer so uvrstitve držav malenkost drugačne. Tako lahko povprečna evropska 50-letnica pričakuje še 17,9 leta zdravega življenja, v Sloveniji pa 14,1 leta. Za moške so pripadajoče vrednosti 17,5 v evropskem in 13,5 leta v slovenskem merilu. Pri 65-letnikih se evropsko povprečje za ženske in moške izenači na 8,6 leta, v Sloveniji pa ženske lahko pričakujejo še 6,9, moški pa še 6,2 leta zdravega življenja.
Za tolažbo nam nižje uvrščenim
Vse izračunane vrednosti so sicer podvržene napakam zaradi različnega subjektivnega tolmačenja zastavljenega vprašanja in vrednotenja stanja, ki še ne preprečuje vsakdanje dejavnosti. Zato so nekatere primerjave, zlasti kadar gre za manjše razlike, težje izvedljive ali so celo neutemeljene.