Najhuje je, ko so ljudje obupani in brez vere v prihodnost

Tako pravi Anita Ogulin, predsednica Komisije za socialno humanitarna vprašanja pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), sicer pa tudi lanska Delova osebnost leta.

Kako pomagate otrokom iz socialno šibkih družin, da lahko užijejo nekaj radosti ob zimskih počitnicah? V času zimskih počitnic organiziramo humanitarne zimske počitnice več kot 200 otrokom. Ne gre zgolj za zimske počitnice, ki trajajo teden dni in jih otroci v druženju z vrstniki in v pestrih smučarskih, deskarskih, drsalnih in številnih drugih dejavnostih preživljajo z vrstniki v počitniških domovih. Za otroke brez priložnosti brezplačno organiziramo tudi počitniško varstvo, celodnevne sankaške in druge izlete ter številne dejavnosti po mnogih krajih Slovenije.

Ali otrokom iz socialno šibkih družin pomagate tudi s sofinanciranjem oziroma omogočanjem šol v naravi? S humanitarnimi sredstvi pomagamo tudi pri vključevanju revnih učencev v šole v naravi. Pri tem skoraj nikoli ne gre samo za plačilo šole v naravi, pač pa za kompleksno reševanje finančnih obveznosti družine do plačljivih šolskih dejavnosti socialno ogroženih otrok. Če so šole v naravi v počitniških in drugih domovih ZPM, pa omogočamo tudi brezplačno sodelovanje tistim otrokom, ki jim starši ne zmorejo plačati.

Kakšno je stanje socialno ogroženih družin, ki se k vam zatekajo po pomoč? Dramatično. Z eno besedo. Nimajo za plačilo položnic, odklopili so jim elektriko in plin, nimajo za hrano in kurjavo. Nimajo niti ustreznih oblačil in obutve zase in za svoje otroke, šolskih potrebščin, ne sredstev za plačljive šolske dejavnosti. Skoraj vsak, ki pride po pomoč, že ima pretnjo deložacije in sodne izvršbe za položnice, ki jih niso zmogli plačati. Prihajajo tisti, ki so izgubili streho nad glavo. In kar je najtežje – prihajajo povsem brez vsakršnega upanja v lepšo in boljšo prihodnost, so brez moči, obupani.

Kakšen je prag, da pomagate otrokom iz socialno ogroženih družin? Blažji, kot je v uradnih pogojih. Preprosto zato, ker moramo vključevati tudi družine, ki jim je uspelo ohraniti svojo lastnino, pa nimajo sredstev za sprotno življenje, kjer so zaposleni, pa nimajo dovolj sredstev, da bi z zaslužkom poplačali položnice, kjer nimajo zdravstvenih zavarovanj. Pomagamo tistim, ki zmorejo preživeti, pa nimajo za nujne ortopedske in druge pripomočke, ki zmorejo najcenejšo hrano, ne pa tudi dietne prehrane otrok, ki jih je doletela elementarna nesreča, smrt družinskega člana ...

S katerimi projekti še pomagate blažiti stisko otrok iz socialno ogroženih družin? To so projekti Botrstvo, Botrstvo – brezplačna pravna pomoč in Družinski center za celostno oskrbo otrok, mladih in družin v stiski, ki družinam predstavlja oskrbo in materialno pomoč, skrbništvo, svetovanja, terapevtske obravnave, brezplačno učno pomoč in druge nasvete. Potem pa imamo še humanitarne tabore in letovanja, potovanja za otroke brez priložnosti, štipendijski sklad itn. Trudimo se tudi za funkcionalno opismenjevanje, da bodo ljudje znali in zmogli uveljavljati svoje pravice.

S koliko sredstvi pomagate otrokom iz socialno ogroženih družin v vseh vaših humanitarnih programih? Gre za različne zneske. Botrstvo je 30 evrov na mesec za otroka za obdobje najmanj leto dni. Humanitarne pomoči se gibljejo od 100 evrov naprej, odvisno od razpoložljivih donatorskih sredstev. Zgodbe, ki jih objavimo v medijih, pa seveda beležijo mnogo večje zneske in praviloma celostno rešijo problem izpostavljene družine. Zato gre hvaležnost vsakemu donatorju, mediju, prostovoljcu, vsem, ki so udeleženi v zgodbah ljudi vse večjih stisk. Ne zgolj za to, ker pomagajo in skupaj rešujemo posamične zgodbe, pač pa, ker so to zelo pomembna sporočila ljudem v stiski – da nam je mar zanje in niso sami.