Najbolj bran dnevnik tudi lani Slovenske novice

Najbolj bran dnevnik v Sloveniji v letu 2011 so bile Slovenske novice, katerih en izid je dosegel 311.000 bralcev. Sledila sta Žurnal 24 (261.000 bralcev) in Delo (114.000 bralcev), je na današnji predstavitvi raziskave v Ljubljani pojasnil direktor medijskih in komunikacijskih raziskav pri družbi Valicon, ki je izvedla NRB, Andraž Zorko.

Najuspešnejše priloge, tedniki, 14-tedniki in brezplačniki so.. Med prilogami so imeli lani največji doseg enega izida Vikend (398.000 bralcev), Pilot (325.000 bralcev) in Ona (318.000 bralcev), med tedniki pa Nedeljski dnevnik (319.000 bralcev), Lady (215.000 bralcev) in Nedelo (134.000). Med 14-dnevniki se je po dosegu enega izida najbolje odrezalo Razvedrilo (151.000 bralcev), med mesečniki pa Salamonov ugankar (107.000 bralcev). V okviru brezplačnikov je imel največji doseg enega izida Žurnal (413.000).

Prvič objavili tudi število bralnih dni in doseg več izidov edicij Kot je opozoril Zorko, so tokrat prvič objavili tudi število bralnih dni. Med prilogami je bilo število največje pri Vikendu (2,3 bralnega dne), med tedniki pri Stopu (2,1 bralnega dne), med mesečniki pri Cicidoju (2,8 bralnega dne), med brezplačniki pa pri Istri (1,6 bralnega dne). Med novimi podatki je predstavnik Valicona izpostavil tudi dosege več izidov edicij. Med dnevniki so imele največji doseg enega izida, največji doseg šestih izidov in največji letni doseg Slovenske novice.

"Vsaj en slovenski dnevnik doseže 44 odstotkov, vsaj ena edicija pa 92,4 odstotka bralcev" Raziskava branosti po kategorijah je po Zorkovih besedah pokazala, da vsaj en slovenski dnevnik doseže 44 odstotkov bralcev, vsaj ena edicija pa 92,4 odstotka bralcev.

Mladi bolj posegajo po edicijah z redkejšo frekvenco izdajanja Izkazalo se je tudi, da je doseg tiskanih medijev v skupini bralcev, starih med 18 in 49 let, nadpovprečen, je povedal Zorko. Dodal je, da tudi ni res, da stari med 14 in 29 let ne berejo več tiskanih medijev, saj da so v resnici nadpovprečni bralci 14-dnevnikov in mesečnikov. Prav tako so nadpovprečni bralci tiskanih medijev uporabniki interneta in socialnih omrežij, pri čemer je za oboje značilno nadpovprečno poseganje po edicijah z redkejšo frekvenco izdajanja, je pojasnil.

"Bralci tiskanih medijev nadpovprečno izobraženi in premožni" Zorko je povedal še, da so po NRB bralci tiskanih medijev nadpovprečno izobraženi in premožni, kar se izrazito kaže pri mesečnikih. Zavrnil je tudi mit, da izobraženi ne berejo brezplačnikov.

Bruto vsota dosega znamke: tisk + splet Med novostmi je predstavnik Valicona predstavil še bruto vsoto dosega znamke, do katere so prišli ob upoštevanju dosega enega izida posamezne edicije oz. NRB in dosega njihovih spletnih strani oz. merjenja obiskanosti spletnih strani (MOSS)- raziskave, ki prav tako poteka pod okriljem SOZ.

Med dnevniki so se ob upoštevanju dosega enega izida edicije in dnevnega dosega njene spletne strani najbolje odrezale Slovenske novice, med tedniki ob upoštevanju dosega enega izida edicije in tedenskega dosega njene spletne strani Delo in dom, med mesečniki pa ob upoštevanju dosega enega izida edicije in mesečnega dosega njene spletne strani Cosmopolitan.

Dodana vrednost tiska - verodostojnost V sporočilu za medije so pri NRB pripomnili, da je dodana vrednost tiska predvsem verodostojnost. Po njihovih podatkih branje ostaja ena najbolj intenzivnih oblik medijske potrošnje, tematike pa zanimajo vse družinske člane. Poudarjajo tudi pomen tiskanih medijev za oglaševalce, saj dosega zahtevnejše ciljne skupine, spodbuja čustveno povezavo z blagovno znamko, od bralca pa zahteva večjo aktivnost kot druge oblike medijske potrošnje.

Tisk naj bi bil pri oglaševalskih sredstvih na stranskem tiru Delitev oglaševalskih sredstev med vrstami medijev Slovenijo zaradi velikega deleža televizije uvršča med nerazvite države, je danes v Ljubljani dejal predsednik izvršnega odbora Sveta pristopnikov k NRB Zoran Trojar. Da je tisk na stranskem tiru, so se strinjali tudi predstavniki časopisov. Tiskani mediji so povsod po svetu, razen v Aziji, že desetletja v stagnaciji, pri čemer Slovenija ni nobena izjema, je priznal Trojar. "A nikjer se ni zgodilo, da bi vloga tiskanih medijev v 'komunikacijskem miksu' padla tako, kot kažejo podatki o oglaševalskih investicijah," je opozoril.

Na "čudno razmerje" med prihodki od prodaje in oglasov v tisku je opozoril tudi predsednik uprave Večera Uroš Skuhala. Kot je dejal, je bilo to razmerje pred krizo 50 : 50, danes pa je že skoraj pri 80 : 20, kar je po njegovih besedah nevzdržno. Kot predstavnik regionalnega časopisa je omenil, da oglaševalcev ne morejo prepričati niti s tem specifičnim dosegom.

Bratina: Pristopniki k NRB bomo bolj aktivni v komunikaciji s poslovno javnostjo Pristopniki k NRB bomo bolj aktivni v komunikaciji s poslovno javnostjo, pa je napovedal direktor razvoja in raziskav pri Dnevniku Aleksander Bratina. Pojasnil je, da se bodo ukvarjali s paradoksi, kot je ta, da je izobražene ljudi in ljudi z večjo kupno močjo najbolj enostavno nagovoriti prav prek tiskanih medijev, v dejanskem stanju pa se oglaševalci za oglaševanje v tisku v Sloveniji ne odločajo radi.

Predsednik uprave Žurnala Goran Novković je omenil, da se znajo tudi založniki, ki izhajajo iz tiskanih medijev, dobro predstaviti in da zdaj lahko oglaševalcem nudijo tudi multimedijske platforme. Od nove vlade si želi, da bo regulirala trg, tako da bodo do pravičnejšega kosa oglaševalske pogače poleg televizije prišli tudi drugi mediji.

"Časopisna dejavnost bolj trdoživa od televizijske" Predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli pa je poudaril, da je časopisna dejavnost bolj trdoživa od televizijske. Kot je dodal, se hitro prilagaja gospodarskim, družbenim in tehnološkim spremembam. Letos bodo morali tradicionalni izdajatelji po njegovih besedah odločno vstopiti v obdobje, ko se bo vsebine unovčevalo preko digitalnih platform. Pozdravil je tudi Piano - enoten sistem zaračunavanja nekaterih vsebin, ki jih mediji objavljajo na svojih spletnih straneh.

Raziskavo je z zbiranjem podatkov med 3. januarjem in 31. decembrom lani na vzorcu 5704 vprašanih izvedel Valicon. V celotnem obdobju je bilo merjenih 145 edicij, podatki pa so bili objavljeni za 87 edicij pristopnikov oz. članov sveta pristopnikov k NRB, ki plačujejo naročnino in uporabnino.