Verjetno najodmevnejši pedofilski škandal pri nas, ki je odjeknil leta 2006, ko so artiškega župnika obtožili 16 kaznivih dejanj spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let, je dočakal sodni epilog.
Delo
Delo poroča o osebnih podatkih šolarjev in o varnosti pred zlorabami. Elektronske evidence na šolah še vedno zaposlujejo del staršev, saj se vse bolj zavedajo, kako bogate baze podatkov se kopičijo na strežnikih zasebnih podjetij, ki jih najemajo šole. Centralna evidenca udeležencev izobraževanja, pravilnik o šolski prehrani, nacionalno preverjanje znanja, matura ponujajo zanimive podatke, ki bi jih bilo mogoče uporabiti tudi zunaj šolskega prostora, opozarjajo poznavalci. Kakšne varovalke so predvidene? Obstajajo zgolj pisne zaveze upravljavcev, da bodo spoštovali zakonodajo.
Zavarovalnice ne bodo nikoli vedele, koliko zahtevkom s prikrojenimi podatki za izplačilo škode ugodijo. Po ocenah je desetina vseh škod v svetu posledica goljufij, ki jih zakrivi do pet odstotkov zavarovancev. Ponavadi so to pred zakonom čisti posamezniki, ki le "malo poskušajo", strošek pa plačujejo vsi. V Sloveniji približno 80 evrov na osebo na leto, še piše Delo.
V intervjuju za sobotno prilogo pa je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik spregovoril o aferi Stepišnik, o ukrepih, ki jih ministrstvo pripravlja za gospodarstvo, da bi se skupaj z bankami razdolžilo in delalo predvsem izdelke z visoko dodano vrednostjo, kot so tabletke iz bele jelke, ter o milijardnem posojilnem skladu. Med drugim je dejal, da slovenski realni sektor ustvari okrog 78 milijard evrov prihodkov in od tega je le 16 milijard evrov dodane vrednosti. To je daleč premalo in je jasen dokaz, da delamo predvsem izdelke z dodano vrednostjo na zelo nizki ravni.
Dnevnik
Na mariborskem višjem sodišču je epilog dočakala pomembna odškodninska tožba, ki bo zagotovo vplivala na nadaljnjo sodno prakso v podobnih primerih, odmevala pa bo tudi zunaj slovenskih meja. Gre za primer nekdanjega artiškega župnika, ki naj bi spolno zlorabil 16 deklic, a je še pred koncem kazenskega postopka umrl. Za odškodninsko tožbo se je nato odločila le ena njegovih domnevnih žrtev, ki ji je zdaj višje sodišče s pravnomočno sodno odločbo za prestano trpljenje prisodilo 80 tisoč evrov odškodnine, plačati pa jo bo morala Nadškofija Maribor zaradi objektivne odgovornosti za ravnanje svojih delavcev, poročata Dnevnikova novinarja Sven Berdon in Ranka Ivelja.