Nadškof Zore: Težav z vernostjo ne bo odpravilo zgolj reševanje kadrovskih težav

V začetku oktobra so v Vatikanu začeli sinodo, namenjeno razmisleku o prihodnosti Cerkve, kjer so prvič polnopravno sodelovali tudi redovnice in laiki. V okviru sinode so sprejeli dokument, o katerem bodo zdaj v krajevnih cerkvah eno leto razpravljali, nato pa sprejeli sklepe, ki jih bodo predložili v odločitev papežu. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore sinodo ocenjuje kot dragoceno, saj bo to čas, ko se bodo v Cerkvi učili pogovarjati in poslušati.

"To je namreč nekaj, kar danes manjka. Naš svet je namreč svet, ki ima zaprta ušesa. Pojdite po ulici in glejte, koliko ljudi ima slušalke v ušesih, koliko se jih ukvarja z zaslonom mobilnega telefona. Hitro lahko ugotovimo, da živimo v svetu, ki ni povezan in je osamljen. Zato je toliko pomembneje, da se učimo poslušati in se pogovarjati," je dejal.

Ukrepi lahko pomenijo korak naprej, a ne rešijo vseh težav

Med temami, o kateri bodo v Cerkvi razmišljali v prihodnjem letu, je tudi poziv k teološki in pastoralni raziskavi zamisli, da bi ženske lahko postale diakonise, kar bi pomenilo, da bi vodile krste, poroke in pogrebe, ne pa tudi maš. Zore razmislek o tem, ali je to dobra rešitev, prepušča komisiji, ki bo zadolžena, da jo prouči z zgodovinskega, teološkega in zakramentalnega vidika. "Je pa dejstvo, da z nekimi ukrepi, ki se nam zdijo všečni, morda celo v nekem trenutku nujni, ne bomo rešili ne Cerkve ne krščanstva. So zgolj popravki, ki pomenijo določen korak naprej, ne pa rešitve vseh težav," je dejal.

Osrednjo rešitev, kako nasloviti težave, s katerimi se srečujejo v Cerkvi, med drugim z upadom vernosti, ki je splošen pojav v zahodnem svetu, Zore vidi v pastoralnem spreobrnjenju vsakega posameznega člana Cerkve: "To pomeni, da se mora vsak od nas začeti zavedati, da smo vsi oznanjevalci evangelija ter da vsi Boga oznanjujemo predvsem s svojim življenjem in zgledom. Po našem življenju in vrednotah, ki jih živimo, ga namreč ljudje srečujejo ali pa ne."

Tudi za druge morebitne spremembe, recimo ukinitev celibata in uvedbo možnosti, da ženske postanejo duhovnice, Zore dvomi, da bodo rešile težave: "Spomnim se nekega intervjuja, ki ga je imel pokojni Sašo Hribar z eno od protestantskih duhovnic. Vprašal jo je, ali pri njih res nimajo celibata in ali so lahko pri njih ženske duhovnice. Ko je na obe vprašanji dobil pritrdilen odgovor, je dejal: 'Potem pa so pri vas cerkve polne.' A mu je duhovnica odgovorila: 'Žal ne'".

V že omenjenem dokumentu, sprejetem na sinodi, se škofje niso odločili omeniti možnosti razmisleka, da bi lahko duhovniki blagoslovili istospolne zveze. Vseeno je papež zdaj to možnost odobril, a poudaril, da se ga ne sme uvesti kot katoliški obred. Zore meni, da bo tako tudi ostalo, kajti "nihče nima oblasti, pristojnosti, da spreminja Sveto pismo": "To o istospolnih zvezah zelo jasno spregovori in pove, kakšen je Božji pogled na takšne zveze. To ne pomeni, da ne spoštujemo vsakega posameznika, ni pa v Cerkvi dovoljeno, da blagoslavljamo načine vedenja, odnosov, ki so v nasprotju z naukom in Svetim pismom."

Novice Vatikan odobril blagoslov istospolnih parov

"Na tem področju nikoli ne bomo naredili dovolj"

Z vsebino dokumenta so se slovenski škofje seznanili na plenarni seji Slovenske škofovske konference (SŠK) novembra, še pred tem pa so si ogledali razstavo pri sv. Jožefu, ki vključuje fotografije ljudi, ki so povedali svoje zgodbe o zlorabah v otroštvu ali mladosti. Zore pojasnjuje, da je bil ogled razstave v prvi vrsti namenjen škofom, da dobijo širši pogled in izkušnje o tem, kaj prinašajo spolne zlorabe, "ki se, žal, dogajajo tudi v Cerkvi".

Zlorabe najostreje obsoja. Treba je narediti vse, da se jih prepreči, če pa se vseeno zgodijo, jih je treba čim prej preiskati, pravi. A ob tem tudi ugotavlja, da "ne Cerkev, ne država, ne družba nikoli ne bodo mogle storili dovolj, da popravijo škodo, ki ob zlorabah nastane". "Zato vedno pravim, da na tem področju nikoli ne bomo mogli narediti dovolj, hkrati pa moramo prav zaradi tega narediti vse, da vsi zlorabljeni spregovorijo in da jim zagotovimo potrebno oporo," je dejal.

Cerkev na Slovenskem je po besedah Zoreta v preteklosti že sprejela številne ukrepe za preprečevanje zlorab, pastoralnim delavcem je dala tudi natančna navodila, kako čim bolj zmanjšati možnost, da se zgodijo, in kako ravnati, če jih zaznajo, trenutno pa je v pripravi tudi vse potrebno za ustanovitev posebne neodvisne komisije, ki se bo ukvarjala z zaščito žrtev. "Ustanovitev komisije je v sklepni fazi. Do zdaj so pridobili dobre prakse drugih škofovskih konferenc s tega področja, smernice papeške komisije za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih, v pripravi so tudi ustrezni dokumenti in izbira ljudi v komisijo," je povedal. Pri izbiri članov komisije bo poudarek predvsem na tem, da so nepristranski, da so z različnih področij in imajo ustrezna znanja. Šlo bo za ljudi tako znotraj kot zunaj Cerkve.

Zore komentiral odločitev koprskega škofa

Kako pa je nadškof v luči želje, da tudi v Cerkvi stopijo na prste spolnim zlorabam, sprejel novico, da je koprska škofija inkardinirala nekdanjega jezuita Marka Rupnika? "Novica me je nekoliko presenetila. Sem si pa sam pri sebi takoj zastavil vprašanje, kaj ve koprski škof Jurij Bizjak, česar mi ne vemo, da je sprejel takšno odločitev," je dejal. Ena od možnosti po besedah Zoreta je, da je bil Rupnik sprejet za poskusno obdobje, kar je sicer običaj, ko škofija sprejme duhovnika od drugje.

Veseli ga tudi, da je papež preklical zastaralne roke in omogočil izpeljavo postopkov, v katerih bodo lahko preverili obtožbe na račun Rupnika.

Odločitev države, ki ga je negativno presenetila

Sodelovanje med Cerkvijo in državo Zore na splošno ocenjuje kot dobro. Veseli ga, da država sodeluje s Karitasom, da sodelujejo na področju šolstva, varovanja kulturne dediščine in arhivov. Jih je pa negativno presenetila odločitev, da bo država višino socialnih prispevkov, ki jih krije duhovnikom, znižala s sto na 60 odstotkov. "S tem smo prišli na raven kritja, kot ga je zagotavljala nekdanja komunistična oblast," pomenljivo dodaja.

Še bolj pa jih je, kot pravi, zabolelo, da je bil verskim skupnostim odvzet status splošno koristnih organizacij. Duhovnike in vernike to boli, posebej ob dejstvu, da v mnogih župnijah šolam in vrtcem s prostorsko stisko odstopajo svoje prostore in da so bile tako rekoč vse župnije vključene v pomoč po poplavah, pravi.

Odnosi z ljubljanskimi oblastmi: Niso briljantni, si pa ne mečemo polen pod noge

Za odnose z ljubljanskimi oblastmi Zore ocenjuje, da "niso briljantni, si pa ne mečemo polen pod noge". Ena od stvari, ki ga moti, je, da podoba mestnega središča postaja "vedno bolj sejmarska in vedno manj podobna središču prestolnice". Zmotilo ga je tudi, da je občina nadškofiji ob prenovi strehe in fasade na stavbi nadškofije za najemnino pločnika zaračunala več, kot plačujejo gostinci za stojnice na Pogačarjevem trgu. Z občino se razhajajo tudi glede gradnje garažne hiše pod tržnico, ki bi lahko imela dolgoročne posledice tudi za stolnico. "Nasploh ne vidim potrebe, da se skuša promet znova pripeljati v središče, potem ko si je občina tako prizadevala, da ga spravi ven," je dejal.

Pred božično-novoletnimi prazniki pa je nadškof izpostavil predvsem njihovo teološko vsebino. "V vsakem božiču Bog na novo spregovori o dragocenosti človeka, istočasno pa tudi veliko pove o samem sebi, to je, da ne glede na vse nikoli ne neha biti sklonjen k človeku. To sta dve sporočili, ki ju tudi sam živim v svoji duhovniški in redovniški vlogi," je dejal.

Čas božiča je po besedah Zoreta čas, ko morajo kristjani sporočilo božiča ponuditi tudi drugim ljudem, hkrati pa odpreti vrata drug do drugega: "To je namreč tisto, kar je pravzaprav dar Boga za božič, da se začnemo zavedati, da smo ljudje dragoceni, potrebni drug drugemu in veseli drug drugega ob vseh težavah, ki ostanejo."

Novice Zore na Brezjah pozval k pomoči prizadetim v ujmi in obsodil evtanazijo

Novice Nadškof Zore razkril, kaj si misli o Martinu Golobu, Francu Rodetu in Marku Rupniku