Petek, 16. 1. 2015, 18.17
8 let, 8 mesecev
Na UKC Ljubljana po primeru Radan o ustanavljanju novega paliativnega oddelka (video)
Po besedah strokovnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Sergeja Hojkerja je treba paliativno oskrbo v UKC izboljšati, zato bodo ustanovili novi paliativni oddelek.
S tem bodo po njegovih besedah lahko bolj pripomogli k olajšanju obravnave zelo bolnih bolnikov in lajšanju njihovih bolečin.
Paliativna oskrba se po besedah zdravnice z UKC Majde Benedik Dolničar začne, ko zdravniki prepoznajo, da je bolnik neozdravljivo bolan, in jo izvajajo pred smrtjo, ponudijo pa tudi podporo svojcem pri žalovanju. Predvsem pa se paliativna oskrba prilagaja potrebam, željam bolnika in svojcev, je na četrtkovi novinarski konferenci UKC pojasnila Benedik Dolničarjeva.
Nikoli pa paliativna oskrba ne "skrajšuje življenja oziroma ne povzroča, da bi smrt nastopila prezgodaj". S koncem medicinskega ukrepanja pa po njenih besedah ne smemo odlašati takrat, ko se prepozna, da so vsi ti nadaljnji ukrepi bolniku samo v breme. Dobra paliativna oskrba pomeni, da bolnik ne trpi, je dodala.
Tudi strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek predlaga spremembe. "Verjetno bo treba premisliti o nekaterih postopkih, da ne bi delovali kot neka rigidna hierarhična struktura, ampak lahko na neki točki podrejeni lahko razmišljajo s svojo glavo," je dejal v četrtek ob predstavitvi poročila komisije, ki je opravila nadzor nad Radanovim ravnanjem.
Iz poročila o nadzoru je namreč razvidno, da je medicinska sestra, ki jo je Radan zadolžil, naj bolniku namesti infuzijo kalijevega klorida, zdravnika dvakrat povprašala, ali resnično misli na kalijev klorid. Ta namreč ob diagnozi, kot jo je je imel bolnik, povzroči zastoj srca.