SiolNET. Novice Slovenija
0,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na spletnem pogovoru o premagovanju pandemije o pomenu cepljenja in ukrepov

0,08

termometer

Cepljenje covid-19
Foto: Ana Kovač

Novi koronavirus z mutacijami bo še vplival na naša življenja. Še naprej bomo morali skrbeti za preprečevanje prenosa virusa, je pa to deloma odvisno tudi od tega, kako se bodo izkazala cepiva, kakšna bo resnična zaščita in koliko ljudi bo cepljenih, je v spletnem pogovoru o premagovanju pandemije, ki so ga organizirali pobudniki poziva Za družbeno premirje in sodelovanje, dejala infektologinja Bojana Beović.

Deana Potza Novice Inšpektorji v minulem tednu v zvezi epidemijo izrekli 587 opozoril in 216 upravnih ukrepov #video

Po besedah Bojane Beović, nove predsednica zdravniške zbornice, do nedavnega pa vodje svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, se bo lahko, kljub temu da cepivo ni stoodstotno, življenje bolj sprostilo, če se bo proti novemu koronavirusu cepilo veliko ljudi. V najslabšem scenariju, če ne bi dovolj hitro dobili dovolj cepiva in bi se hitro razširile različice virusa, ki jih cepivo ne pokrije, pa obstaja tudi možnost, da se ponovijo razmere, kot smo jih že imeli, je dejala na spletnem pogovoru, ki je potekal v organizaciji Pobude za družbeno premirje in sodelovanje. Vendar pa je dodala, da imamo zdaj nekaj vedenja o tem, kateri ukrepi so učinkoviti in družbe ne obremenjujejo toliko, pa tudi nekatera zdravila, ki jih prej nismo imeli.

Na tako epidemijo ni bil pripravljen noben zdravstveni sistem

Sama ne bi želela, da bi v Slovenijo prišlo cepivo, ki ne bi prestalo vseh postopkov, ki jih izvajajo na Evropski agenciji za zdravila. Kar zadeva rusko cepivo, bi po njenem mnenju Evropa lahko mobilizirala več strokovnjakov, da bi pospešili postopek, ki naj bi bil sicer trajal do junija. Da smo se v Sloveniji odločili za cepiva, ki upoštevajo evropsko regulativo, ki je zelo stroga, in tako poskrbeli tudi za varnost, je poudarila tudi sekretarka v kabinetu ministra za zdravje Tina Bregant.

Tina Bregant Foto: STA Obe pa sta opozorili tudi na posledice za zdravstvo. Po besedah Beovićeve imamo že polne ambulante ljudi, ki prihajajo nazaj z različnimi težavami, nekateri tudi zaradi posttravmatske stresne motnje. Še naprej bodo zmogljivosti deloma zasedali oboleli z boleznijo covid-19. Kot je povedala Bregantova, s pomočjo strokovnjakov nekaterih specialnosti postavljajo tudi program vstopanja covidnih bolnikov v rehabilitacijo, saj se zavedajo, da covid-19 ni le akutna bolezen, temveč tudi kronična.

Po besedah Bregantove na tako epidemijo ni bil pripravljen noben zdravstveni sistem. Slovenski, ki je podhranjen, z dotrajano infrastrukturo in premalo kadra, je po njenih besedah v resnici obstal zaradi požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Slovenija je bila ena od redkih držav, kjer je primarna raven delovala kot vstopno mesto za paciente s koronavirusno boleznijo, tisti, ki so bili sprejeti v bolnišnice, pa so dobili resnično dobro oskrbo.

#OstaniZdrav Novice Se vam zdi, da aplikacija #OstaniZdrav ne deluje? Ministrstvo odgovarja.

Spopad z razmerami, v katerih so pacientom lahko zgolj lajšali trpljenje

Specializant infektologije Federico V. Potočnik, zaposlen v celjski bolnišnici, je dejal, da so se večkrat spopadali s težkimi razmerami, ko so lahko pacientom zgolj lajšali trpljenje. Ta teža se kopiči tudi pri zdravstvenih delavcih in ta del, posledice na duševnem zdravju, tako pri splošni populaciji kot pri zdravstvenih delavcih, ki so bili ob tem še nadpovprečno obremenjeni, nas še čaka, je opozoril. Kljub težkim razmeram pa so v obdobju epidemij v zdravstvu stopili skupaj, dali razlike na stran in bili pripravljeni pomagati, je dejal Potočnik.

Bojana Beovič Ni pa, kot je poudarila Bregantova, nobenega dvoma, da sistem potrebuje reformo. Po Potočnikovih besedah je prav neurejenost sistema tista, ki je za večino kolegov, s katerimi se je pogovarjal, glavni razlog, da se odločijo za odhod v tujino. Potrebo po spremembah sistema je navedel tudi nevrokirurg Andrej Vranič, ki je zaposlen v Evropski bolnišnici Pariz. Med drugim je menil, da bi moral biti bolnik tisti, ki bi imel možnost izbire, ali se bo zdravil v državni instituciji ali pri zasebniku, zavarovalnica pa bi morala povrniti stroške zdravljenja ne glede na to, kje se zdravi.

Na pogovoru so spregovorili tudi o ukrepih, ki so bili sprejeti z namenom preprečevanja širjenja okužb. Koliko je posamezen ukrep učinkovit, je po besedah Beovićeve težko reči, saj tega ni mogoče meriti na kak "laboratorijski način". So pa po njenih besedah raziskave nedvoumno pokazale, da so učinkovit ukrep maske in da je tudi omejitev gibanja nekaj, kar pripomore k omejitvi širitve virusa.

V Franciji je bilo po Vraničevih besedah v prvem valu spomladi in nato v drugem oktobra lani gibanje zunaj stanovanja mogoče le ob nekaterih izjemah. Od srede decembra pa velja policijska ura. Ko je bila pred nekaj tedni dinamika okužb v porastu, so se odločili, da države ne bodo znova zaprli, ampak so premaknili policijsko uro na 18. uro, in od takrat se je epidemija stabilizirala, je pojasnil Vranič. Kot pravi, je bilo sicer nasprotovanja ukrepom malo, piše STA.

Cepivo covid-19 AstraZeneca Digisvet Čeprav je cepiv proti novemu koronavirusu odločno premalo, se ponekod nabirajo zaloge

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin