SiolNET. Novice Slovenija
0,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na Koseškem bajerju obročkali labodje mladiče #foto

0,33

termometer

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje
Oba labodja starša, ki gnezdita na Koseškem bajerju, sta že obročkana, danes pa so identifikacijske obročke nadeli tudi mladičema. Foto: STA

Predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Slovenskega centra za obročkanje ptičev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije so na Koseškem bajerju uspešno izvedli obročkanje labodjih mladičev. Glavni namen obročkanja je preučevanje načina življenja ptic, pridobljeni podatki pa služijo tudi kot podlaga za varstvene ukrepe.

V začetku maja so na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib zaznali uspešno gnezditev labodjega para, ki ima letos dva mladiča. Oba labodja starša, ki gnezdita na Koseškem bajerju, sta že obročkana, danes pa so identifikacijske obročke nadeli tudi mladičema, piše na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL).

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

Obroček, narejen iz aluminija, služi kot nekakšna osebna izkaznica, ki nosi podatke o spolu, starosti ter datumu in mestu obročkanja. Večje ptice, kot so labodi in štorklje, obročkajo v gnezdu, ko so mlade in še ne letijo. Pri obročkanju ptico pregledajo in stehtajo ter zabeležijo nekatere druge podatke in zdravstveno stanje ptice.

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

Glavni namen obročkanja je preučevanje njihovega načina življenja

Glavni namen obročkanja ptic je preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Še posebej pri pticah selivkah sta pomembna sodelovanje med državami in izmenjava podatkov. Na ta način pridobijo informacije o stanju populacij, življenjski dobi ter so dogajanju na selitvenih poteh in prezimovališčih.

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

Podatki, pridobljeni za daljše časovno obdobje, so podlaga za ustrezne varstvene ukrepe. Tako je bila pred leti zabeležena zanimiva najdba - v Sloveniji obročkana bela štorklja je bila opažena v Južnoafriški republiki, razdalja med opazovanjema pa je ocenjena na več kot 7800 kilometrov, so še zapisali na spletni strani MOL.

Obročkanje ptic ima več kot stoletno tradicijo, v Sloveniji pa ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije - Slovenskega centra za obročkanje ptic, še piše na spletni strani MOL.

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

labodi Koseze Koseški bajer obročkanje Foto: STA

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin