Na konferenci opozorili na prevozno revščino

V Sloveniji je prevozna revščina socialna in gospodarska tema, ki se nanaša na težave posameznikov pri dostopu do učinkovitega, zanesljivega in dostopnega prevoza. Slovenija se s to problematiko sooča kljub svoji majhnosti, težava pa predstavlja oviro za posameznike in družine, ki se borijo za ekonomsko stabilnost, je na dogodku poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Kot so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu, ki je konferenco pripravilo skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor ter v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU ter Urbanističnim inštitutom RS, o prevozni revščini govorimo, ko imajo posamezniki slab dostop do javnega prevoza ali tega sploh nimajo oziroma so slabo informirani o alternativnih načinih prevoza.

"Vendar si v svetu, v katerem živimo, ne moremo privoščiti, da ima nekdo omejen dostop do zanj ključnih storitev in dejavnosti, ker je prevoz zanj neustrezen ali si ga ne more privoščiti," je poudaril Kumer. Prevozno revščino lahko po njegovih besedah izkoreninimo le s skupnimi cilji in celovitim pristopom, ki vključuje tako ukrepe v prometnem sektorju kot tudi širše družbene, prostorske in gospodarske ukrepe.

60 tisoč prevozno revnih prebivalcev

Primere naslavljanja te problematike drugod po svetu je predstavil Daniel Oviedo Hernandez z Univerze v Londonu. Po njegovih besedah je ključnega pomena vzpostavitev mehanizmov, s katerimi bodo deležniki prevzeli odgovornost za iskanje rešitev in izvajanje ukrepov, ki presegajo finančne ukrepe in bodo dolgoročno lahko vplivali na preoblikovanje mest in držav v bolj vključujočo družbo.

Po navedbah Mateja Gabrovca iz ZRC SAZU je v Sloveniji okoli 60 tisoč prevozno revnih prebivalcev, torej tistih, ki živijo pod pragom revščine in hkrati nimajo dostopa do zadovoljive ponudbe javnega prometa. Pri njih pride do tako imenovanega prisilnega lastništva avtomobila, za mobilnost porabijo velik del prihodka in so zato prikrajšani pri zadovoljevanju drugih osnovnih potreb.

Mojca Balant z urbanističnega inštituta pa je predstavila pomen umirjanja prometa v naseljih, ki se v okviru paradigme celostnega prometnega načrtovanja uvršča kot eden njenih ključnih elementov, osrednjih strateških vodil in učinkovitih ukrepov. Opozorila je, da promet v Sloveniji še vedno načrtujemo predvsem z vidika udobja motornih vozil, ne pa z vidika višje kakovosti bivanja.

Temelje za kvalitativni preskok že ponujata zakon o celostnem prometnem načrtovanju in podpora pripravi občinskih celostnih prometnih strategij v okviru javnega razpisa okoljskega ministrstva. V teh okvirih je mogoče območja prijaznega prometa kot celovitega pristopa k umirjanju prometa v naseljih v prakso in prostor prenesti že v naslednjih nekaj letih, je dodala.

V praktičnem delu konference so izvedli več delavnic, poleg prevozne revščine med drugim tudi o umirjanju prometa.