Sreda, 12. 12. 2018, 19.50
5 let, 4 mesece
Na kaj pomislite, ko slišite besedo podhranjenost? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Večina vas bo najprej pomislila, da je podhranjenost mogoča le takrat, ko uživate premalo hrane. A ta nastopi tudi takrat, ko je v hrani premalo za zdravje potrebnih živil. Največkrat gre za energijsko-beljakovinsko podhranjenost.
V Sloveniji strokovnega znanja iz prehrane močno manjka, zato to težavo rešujejo z izobraževanjem različnih profilov zdravstvenih delavcev.
Ko govorimo o podhranjenosti, so ključni problem nelagodni občutki, saj ima ta v razvitem svetu drugačno konotacijo kot v nerazvitih predelih sveta. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je danes v Evropi kar 33 milijonov ljudi podhranjenih. Ob sprejemu v bolnišnico je podhranjen vsak četrti bolnik. Izstopa predvsem energijsko-beljakovinska podhranjenost. Zato se bivanje v bolnišnici podaljšuje, počutje bolnika slabša, stroški oskrbe pa dvigujejo. To velja tudi za Slovenijo.
A definicija podhranjenosti je enaka povsod po svetu. O njej govorimo, ko bolnik nima primerne količine energije ali posameznih mikro- ali makrohranil glede na svojo telesno sestavo, starost, telesno pripravljenost in bolezensko stanje, poudarja Nada Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta Ljubljana in podpredsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano.
Največkrat podhranjeni starostniki in kronični bolniki
Največkrat so podhranjeni ravno starostniki ter kronični bolniki, in ko slednji shujšajo, izgubijo predvsem mišično maso, zato se težje borijo z boleznijo. Dobro hranjeni kronični bolniki pa bolezni lažje prenašajo. Mojca Lorenčič, kronična ledvična bolnica, sicer novinarka časopisne družbe Dnevnik, in Dušan Baraga, bolnik s kronično vnetno črevesno boleznijo, hkrati pa družinski zdravnik v Zdravstvenem domu Cerknica, sta nam zaupala, kako je hrana vplivala na potek njunih bolezni.
"Chronovo bolezen so mi odkrili leta 1987, sredi študija medicine, takrat sem bil že precej podhranjen," se spominja Baraga. Spomni se, da je eno popoldne jedel pašteto in po tistem ga je začelo grozno boleti, bolečine so bile kot pri slepiču. "Tista bolečina je bila res tako huda, da ko sem naslednjič videl pašteto, mi je že postalo slabo," opisuje Baraga. Doda, da je ni jedel več kot 20 let, saj je povzročila zagon bolezni.
Lorenčičeva pa ima kronično ledvično bolezen, "ki je pri mojih 33 letih pripeljala do odpovedi ledvic, potem je bila ena kmalu presajena, žal pa je pred tremi leti nehala delovati in od takrat se ponovno zdravim z dializo," pove Lorenčičeva.
