Študentska organizacija Slovenije, Sindikat Mladi plus in Mladinski svet Slovenije ministra za delo, družino in socialne zadeve Vizjaka pozivajo, naj na Svetu EU-ja podpre program jamstvo za mlade.
Omenjeni program bodo ministri obravnavali v četrtek v Bruslju, predvideva pa, da se mladim najpozneje v štirih mesecih brezposelnosti zagotovi zaposlitev, izobraževanje ali praktično usposabljanje. "Nihče, mlajši od 25 let, oziroma sveži diplomant do 30. leta tako ne ostane brezposeln dlje kot štiri mesece." Kot je na današnji novinarski konferenci poudarila Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladih plus, bi tako preprečili pojav tako imenovane izgubljene generacije mladih, ki v času krize skušajo vstopiti na trg dela, vendar so zaradi neugodnih razmer večinoma neuspešni.
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se, kot poudarja, brezposelnost tudi januarja ni umirila, saj je bilo konec prejšnjega meseca na zavodu prijavljenih 124.258 brezposelnih oseb, kar je 5,2 odstotka več kot decembra lani. V primerjavi z lanskim januarjem je bila ta večja za 7,2 odstotka.
In kakšne so možnosti za zaposlitev danes, se sprašuje Dalia Cerovšek. Slabe. Po podatkih zavoda se 124.740 brezposelnih oseb poteguje za 842 prostih delovnih mest.
Stopnja brezposelnosti med mladimi se je zelo povišala
Ob tem je poudarila problematiko brezposelnosti mladih, saj je v Sloveniji med 29.500 brezposelnimi osebami, starimi do 29 let, kar 18 tisoč takih, ki so stari od 25 do 29 let. Samo januarja letos se je število brezposelnih v omenjeni starostni kategoriji povečalo za 1.142 oseb.
Ker se problema vse večjega števila brezposelnih med mladimi zavedajo tudi v EU-ju, se je Svet EU-ja na zadnjem srečanju 8. februarja za obdobje od 2013 do 2020 dogovoril o ustanovitvi posebnega sklada, katerega pomoč bo znašala šest milijard evrov. Namenjena bo regijam, ki imajo več kot 25-odstotno brezposelnost med mladimi.
Po besedah Dalie Cerovšek bo Slovenija do te pomoči upravičena, saj se je pri nas stopnja brezposelnosti med mladimi zelo povišala. "Ta se je med decembrom 2011 in decembrom 2012 zvišala z 15,9 na 26,9 odstotka, kar pomeni 11 odstotnih točk več. To je največji dvig na celotnem območju EU-ja, celo višji kot v Grčiji in Španiji. V absolutnih številkah to pomeni, da se je število brezposelnih mladih po podatkih Eurostata v Sloveniji dvignilo s 13 tisoč decembra 2011 na 22 tisoč decembra lani."
Vlaganje v mlade pomeni investicijo, ne strošek
Tudi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) se je po besedah predsednice odbora za socialo in zdravstvo pri ŠOS-u Anje Krebs pridružila pobudi za sprejetje tega dokumenta. "Naj navedem samo eno točko iz resolucije Evropskega parlamenta iz 16. januarja 2011 o jamstvu za mlade. Stroške neukrepanja EU-ja za odpravo problematike mladih brez dela, izobrazbe ali strokovne usposobljenosti ocenjuje na okoli 153 milijard evrov, kar predstavlja 1,2 odstotka BDP-ja EU-ja." Pri tem je poudarila, da je 7,5 milijona mladih mlajših od 25 let. Po njenem prepričanju je torej jasno, da pomenijo vsa dodatna sredstva in programi, ki bi bili smiselno umeščeni v povezavi med sistemom izobraževanja in trgom dela, investicijo, ne strošek.
Na ŠOS-u so med drugim tudi prepričani, da je institut študentskega dela izjemno pomemben način pridobivanja znanj in kompetenc, ki olajšajo pridobivanje in začetek rednega dela.
Čas je za vlaganje v mlade
Tea Jarc, predsednica Mladinskega sveta Slovenije (MSS), je poudarila, da si mladinske organizacije in organizacije za mlade prizadevajo, da bi bili konkretni ukrepi pripravljeni skupaj z njimi, za njihovo implementacijo pa si še posebej prizadevajo v Evropskem mladinskem forumu, ki je glavni sogovornik Evropske komisije. "Evropski poslanci so 16. januarja 2013 z veliko večino podprli resolucijo, ki poziva k oblikovanju sistemov jamstev za mlade. Vprašanje pa je, ali bo resolucija dejansko zaživela v konkretnih ukrepih ali bo ostala le pobuda na papirju. MSS bo stremel k temu, da jamstvo za mlade postane slovenska realnost. Na potezi so naši odločevalci, da končno rečejo: Čas je! Čas je za vlaganje v mlade, da bodo resnično avtonomni in prevzemali odgovornost tako za lastno prihodnost kot tudi prihodnost naše družbe."
Tea Jarc je še povedala, da imajo v Avstriji, Nemčiji, Švedski, na Danskem in Finskem, v Nizozemski, Poljski in na Portugalskem, kjer so že uvedli mehanizme omenjenega programa, z njim pozitivne izkušnje.