Minister za zdravje Tomaž Gantar je pred sejo ESS dejal, da DL ne bo podprla interventnega zakona. Meni, da se s takšno odločitvijo povzroča škodo slovenskemu bolniku.
Minister Gantar je dodal, da interventni zakon hkrati podpira to, da "se bodo nekateri bogatejši, premožnejši zdravili na račun revnejših". "Očitno so pri nekaterih interesne skupine pomembnejše kot pa dobrobit vseh," je dodal.
"Zgodovina se očitno ponavlja"
Na torkovem sestanku med Gantarjem in predstavniki DL, na katerem so skušali poiskati kompromise glede odprtih vprašanj v interventnem zakonu, so se namreč dogovorili, da bodo stvari premislili in da bo DL do konca tedna ministru sporočila odločitev, ali bodo takšen zakon podprli ali ne. Gantar je danes pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na katerem bodo med drugim govorili o stanju v zdravstvu, dejal, da se zgodovina očitno ponavlja. Znova je poudaril, da je namen zakona povečati solidarnost pri vplačevanju prispevkov.
Interventni zakon gre v vladno obravnavo
Predvidoma prihodnji teden bo ministrstvo poslalo novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oz. t. i. interventni zakon v vladno obravnavo. Mudi se jim namreč s prenosom evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu v slovenski pravni red, kar interventni zakon tudi zajema.
Višje dajatve za "svobodnjake"
Zadnji predlog ministrstva sicer predvideva, da bi se najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo morajo vplačati samostojni podjetniki, dvignila z zdajšnjih 105 evrov na 132 evrov. Prispevke bi plačevali tudi od avtorskih in podjemnih pogodb. Dobrih šest odstotkov od prihodkov bi v zdravstveno blagajno po predlogu plačevali tudi neprofesionalni župani. Takšen odstotek bi se v obvezno zdravstveno zavarovanje stekel tudi od sejnin, nagrad nadzornim svetom in izplačil sodnim izvedencem. Prav tako bi dobrih šest odstotkov prispevali tudi od zaslužka z najemninami in dividendami. Finančni izkupiček takšnega zakona bi znašal 70 milijonov evrov.
DL pa se ne strinja z uvedbo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje na dividende in prihodke od najemnin ter z dvigom prispevne stopnje za samostojne podjetnike. Predvidoma bodo zdaj v vladno obravnavo poslali tiste določbe zakona, ki so usklajene tudi z DL.
Z interventnim zakonom bi pokrpali zdravstveno blagajno
Na seji ESS nadaljujejo tudi razpravo o zaostrovanju razmer v zdravstvu. Zdravstveni blagajni se namreč v prihodnjem letu obeta 84 milijonov evrov minusa, z interventnim zakonom so želeli nekoliko sanirati razmere.
Semolič: Vse za preprečitev črtanja pravic za zavarovance
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je pred sejo dejal, da je treba narediti vse za preprečitev črtanja pravic za zavarovance. Tako se zavzemajo za enakomernejše vplačevanje prispevkov v zdravstveno blagajno, kar je predvideno z interventnim zakonom, in sistemske ukrepe.
Fakin: Krčenja pravic ne bo, zavarovanci tega ne bodo dovolili
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je pred sejo dejal, da krčenja pravic ne bo, ker zavarovanci tega ne bodo dovolili. A če se bi takšen trend zmanjševanja denarja v zdravstveni blagajni nadaljeval – v prihodnjem letu pričakujejo 140 milijonov evrov minusa –,se lahko začne krčenje pravic. Po njegovih navedbah bodo najprej na udaru izvajalci zdravstvenih storitev, potem pa se bodo začeli pogovarjati o pravicah.
"Ukrepov je dovolj, politična volja je tista, ki je napoti"
Fakin zato predlaga sprejetje interventnega zakona in ukrepe za stabilno poslovanje javnih zavodov. Prav tako meni, da bi morali očistiti košarico pravic vseh storitev, ki ne spadajo v zdravstvene storitve. Med možnostmi sta tudi uvedba trošarin na sladke pijače in povišanje trošarin na cigarete. "Ukrepov je dovolj, politična volja je tista, ki je napoti," je dejal.
2
