SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Mineva 30 let od letalske nesreče na Korziki

1

termometer

Mineva 30 let od najhujše letalske nesreče v slovenski zgodovini. V tragediji letala slovenskega prevoznika Inex-Adria je leta 1981 na Korziki umrlo vseh 180 potnikov in članov posadke.

Na ljubljanskih Žalah, kjer stoji spomenik žrtvam nesreče, bo na dan obletnice spominska slovesnost s polaganjem venca. Ajaccio na Korziki bo Slovencem ostal v spominu kot kraj tragične nesreče letala DC-9 McDonnel Douglas, v kateri je umrlo 173 potnikov in sedem članov posadke. Letalo je 1. decembra zjutraj poletelo z letališča Brnik proti korziški prestolnici, ponesrečilo pa se je tik pred pristankom v Ajacciu, ko je treščilo v 1365 metrov visoko goro San Pietro.

Vidljivost v času pristajanja je bila zaradi megle slaba Ko je bilo letalo v zračnem prostoru nad letališčem Campo dell'Oro, se je začelo pripravljati na pristanek. Vidljivost v času pristajanja je bila zaradi megle slaba. Vzdušje na letalu je bilo sicer sproščeno in nič ni kazalo na morebitne težave ali prihajajočo nesrečo. Tik pred trkom je po doslej znanih podatkih v pilotsko kabino stopil celo kopilotov sin. Nenadoma je varnostni sistem na letalu opozoril na bližino tal, a posadka ni uspela pravočasno odreagirati in letalo je treščilo v goro. Nesreča se je zgodila ob 8.53 po krajevnem času.

Do nesreče je vodilo več dejavnikov Kasnejša preiskava je pokazala, da so bili v kontrolnem stolpu na letališču prepričani, da je letalo že nad morjem, medtem ko je bilo to še vedno nad gorami. Posadka je bila sicer nad ukazom kontrolnega stolpa za spust presenečena, vendar je kontrola ukaz potrdila. Kot se je kasneje izkazalo, je do nesreče vodilo več dejavnikov.

To je bil prvi polet Adrie na Korziko Posadka se ni takoj odzvala na alarm za bližino tal, pomembno vlogo pa je odigral tudi kontrolor zračnega prometa, ki naj bi zaradi neizkušenosti napačno sklepal o položaju letala. Eden od dejavnikov je bil tudi, da posadka letališča ni poznala, saj je bil to prvi polet Adrie na Korziko. Reševalci so bili sprva celo prepričani, da je letalo strmoglavilo v morje, zato so ga iskali nad morjem.

Letališče Campo dell'Oro v času nesreče ni imelo radarja Letališče Campo dell'Oro je bilo sicer zaradi kratke pristajalne steze zelo zahtevno za pristajanje. V času nesreče niti ni imelo radarja. Takoj po nesreči so opremo nadgradili in spremenili postopek približevanja, piše na spletni strani Wikipedie.

Posmrtne ostanke žrtev so pokopali v skupnem grobu na ljubljanskih Žalah Po nesreči je na Korziko poletelo drugo letalo, ki je 9. decembra v Slovenijo pripeljalo 180 krst s posmrtnimi ostanki žrtev, med katerimi je bilo tudi več zaposlenih turistične agencije Kompas. Posmrtne ostanke žrtev so pokopali v skupnem grobu na ljubljanskem pokopališču Žale.

Na gori San Pietro so po nesreči ostali številni ostanki razbitin letala, pa tudi osebni predmeti ponesrečenih. Maja 2008 je na podlagi načrta sanacije kraja nesreče slovenske vlade stekla organizirana akcija čiščenja območja nesreče ter odstranjevanja letalskih razbitin in drugih ostankov nesreče na gori.

Z gore so odstranili okoli 27 ton odpadkov Ekipa, ki jo je sestavljalo okoli 60 pripadnikov iz vrst gorskih reševalcev, gasilcev, civilne zaščite in Slovenske vojske (SV), je ob podpori helikopterja SV z gore odstranila okoli 27 ton odpadkov, med njimi tudi večje kose letala in drugo.

Nekateri ostanki so bili tako veliki, da so jih morali pred odvozom s helikopterjem v bazo dodatno razžagati. Po besedah vodje operacije Bojana Kopača novih posmrtnih ostankov takrat niso našli. Ekipa je imela tudi precejšnje težave z vremenom, saj je več dni močno deževalo, med delom pa sta se poškodovala dva njena člana.

Ob zaključku akcije so na gori San Pietro in v vasi Petreto-Bicchisano pripravili spominsko slovesnost. Na gori sta tedanji obrambni minister Karl Erjavec in predstavnica svojcev Maja Meško odkrila spominsko obeležje s podatki o nesreči v slovenskem in francoskem jeziku. V Petreto-Bicchisanu pa so ob tamkajšnji cerkvi, v katero je vzidana spominska plošča, položili venec.

Nesreča je kljub tragičnosti povezala Slovence in Korzičane Letalska nesreča na Korziki je kljub tragičnosti povezala Slovence in Korzičane, kasnejša akcija čiščenja ostankov pa je po prepričanju tako slovenskih kot lokalnih korziških predstavnikov še okrepila medsebojne vezi.

V spomin na žrtve tragične nesreče bodo predstavniki Mestne občine Ljubljana, Adrie Airways in Kompasa v četrtek zjutraj, ob uri, ko se je pripetila nesreča, na ljubljanskih Žalah položili venec pri spomeniku žrtvam nesreče.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin