Torek, 21. 4. 2020, 8.37
4 leta
Maturant: Kot da smo poskusni zajčki, matura pa nekaj, ob čemer se lahko spregleda socialo in zdravje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,39
15
Kaj bo z letošnjo izvedbo mature? Pogovarjali smo se z dvema maturantoma. Kako doživljata trenutno situacijo?
Ministrica za šolstvo Simona Kustec je v soboto napovedala, da bo letošnja matura kljub izrednim zdravstvenim razmeram, zaradi katerih se izobraževalni proces že od sredine marca izvaja na daljavo, v nespremenjeni obliki in da obstaja možnost, da bi se 17 tisoč dijakov, ki jih konec maja čaka zrelostni izpit, v šolske klopi, na priprave, vrnilo že po prvomajskih praznikih. Kako trenutne krizne razmere vplivajo na maturitetne priprave in za kaj vse so zaradi karantene prikrajšani, smo se pogovarjali z dijakoma iz celjske in gorenjske regije.
Dijak Vid Palčnik pravi, da je novica o morebitni vrnitvi maturantov v šolske klopi v maju po eni strani spodbudna, a po drugi strani odpira vrsto vprašanj. Od vprašanja, ali bo javni promet takrat zagotovljen, kaj bo s šolsko prehrano, bodo dijaški domovi odprti, kako organizirati razrede, da bodo dijaki na primerni medsebojni razdalji, kako omejiti gibanje in druženje na hodnikih, kako poskrbeti za dijake s posebnimi potrebami, šibkim zdravjem in podobno.
Vid Palčnik iz Gorice pri Slivnici je tisti dijak, ki je na neenakovredne pogoje pri pripravah na maturo in neupravičenost izvedbe letošnje mature v nespremenjenem obsegu skupaj s kolegom opozoril že v javnem pismu, ki ga je objavilo več slovenskih medijev.
Pravi, da je novica o skorajšnji vrnitvi v šolske klopi po eni strani spodbudna, po drugi strani pa odpira vrsto dodatnih vprašanj in nejasnosti.
"Vsekakor bi bilo odlično in edino primerno, da se priprave na maturo odvijajo v živo, v razredu, neposredno z učiteljem. Delo na daljavo tega ne more nikakor nadomestiti. Se pa vzporedno odpira vprašanje, kako sploh vzpostaviti ves sistem in poskrbeti za varnost dijakov in učiteljev," opozarja Palčnik.
"Gre za vprašanje zagotavljanja javnega prometa, šolske prehrane, dijaških domov, razkužil in še marsikaj, hkrati pa za človeški dejavnik.
Kako na primer organizirati razrede, da bodo dijaki na primerni medsebojni razdalji, kako omejiti gibanje in druženje na hodnikih, kako poskrbeti za dijake s posebnimi potrebami, šibkim zdravjem in podobno. Vemo, da imamo tudi nekaj profesorjev v rizičnih skupinah ..."
"Pouk v živo je najboljša rešitev, a le ob zagotovitvi določenih standardov"
Palčnik se strinja, da je izvedba pouka v živo najboljša rešitev, a le v primeru, da so ob tem zagotovljeni vsi logistični, storitveni in predvsem zdravstveni standardi.
"Ne predstavljam si, da bi na primer kak starš svojega otroka prostovoljno poslal v neko tvegano okolje, še posebej če imajo doma kakšno osebo v rizični skupini (babice, dedki ...)," opozarja mladenič iz Gorice pri Slivnici, ki na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije končuje medijsko smer ter se pripravlja na sprejemne izpite za študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio in film (AGRFT), ki jih bodo, če ne bo sprememb, izvedli konec junija.
Eno od vprašanj, ki se ponuja ob novici, da bi dijaki zadnjih letnikov maja spet lahko prestopili šolski prag, je tudi vprašanje prevoza. Bo ta zagotovljen?
Vroča sreda
Ministrstvo za izobraževanje bo po poročanju STA v prihodnjih dneh s predstavniki šolske in zdravstvene stroke iskalo odgovore, kako izpeljati pouk za 4. letnike srednjih šol, če se bo odločilo, da se ti maja vrnejo v šolo. V sredo se bodo sestali z ravnatelji srednjih šol. Direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc je pozive, naj se letošnja matura ne izvede, že zavrnil.
Predstavniki ministrstva za šolstvo in ravnatelji srednjih šol bodo v sredo na skupnem sestanku iskali rešitve za izvedbo letošnje mature.
"Kot da smo poskusni zajčki, matura pa nekaj, ob čemer se lahko spregleda socialo in zdravje"
"Verjamem, da na ministrstvu mislijo na vsa vprašanja, ki se odpirajo," pravi Palčnik, a se mu zdi, da gre pri vsem bolj za neko umivanje rok. "Še pred kratkim je bilo rečeno, da je najverjetnejša možnost za začetek šole šele začetek junija, zato je glede na trenutne razmere preskok za mesec dni kar velik."
Kaj si naj kot dijak mislim, da pristojni odločijo, da ni varno, da se učenci in dijaki vrnejo v šole, razen maturantje. Kot da smo poskusni zajčki, matura pa nekaj, ob čemer se lahko spregleda socialo in zdravje.
Srčno upam, da bodo razmere ugodne, se mi pa ob pogledu na svetovno dogajanje zdi, da je nekdo med odločevalci velik optimist," opozarja celjski maturant.
"Ne glede na to, kako se učitelji trudijo podajati snov prek sodobnih kanalov, ni enako, kot če bi to počeli v šoli, še posebej je težava pri predmetih, kjer je potrebna razlaga, na primer pri matematiki, kjer učitelj nima takojšnje povratne informacije o razumevanju snovi med dijaki," opozarja Vid.
Glede šolanja na daljavo ima mešane občutke, saj ne glede na to, kako se učitelji trudijo podajati snov preko sodobnih kanalov, ni enako, kot če bi to počeli v šoli, še posebej je težava pri predmetih, kjer je potrebna razlaga, na primer pri matematiki, kjer učitelj nima takojšnje povratne informacije o razumevanju snovi med dijaki.
"Tudi podajanje snovi se zelo razlikuje od profesorja do profesorja," opozarja mladi sogovornik. "Nekateri profesorji so starejši in nimajo takega tehnološkega znanja, zato je vse skupaj malo bolj okrnjeno, po drugi strani pa so tudi profesorji, ki jim nov način dela zelo ustreza, saj so vajeni teh platform. Nekateri bolj uporabljajo videopredavanja, drugi gradivo zgolj pošiljajo in ga predelamo sami. Tudi dijaki smo v neenakopravnem položaju, nekateri doma sploh nimajo potrebne opreme za delo doma, nekateri so bolj odgovorni, drugi manj."
"Vsaka dodatna priprava nam bo koristila, tudi zaradi druženja"
Neža P. je ena od 17 tisoč dijakov 4. letnikov, ki se te dni pripravljajo na maturo.
Tudi Neža P., dijakinja 4. letnika Biotehniške gimnazije v Strahinju, novico o morebitnih pripravah v šoli vidi kot spodbudno, a le pod pogojem, da bo poskrbljeno za zaščitno opremo, prevoze v šolo in podobno.
"Vsaka dodatna priprava nam bo zagotovo koristila, tudi zaradi druženja in izmenjave mnenj s sošolci," pravi Neža, ki želi študijsko pot nadaljevati na medicinski fakulteti.
Odgovornost in samodisciplina na prvem mestu
"Četrti letnik je v večji meri namenjen ponavljanju snovi in pri tem ne vidim težav, treba je biti le dovolj odgovoren in samodiscipliniran, se pa težave lahko pojavijo pri matematiki, kjer moramo predelati še nekaj snovi, kar je problematično še posebej pri predmetu, ki ga brez razlage v živo ni najlažje predelati in vzame precej več časa, če se tega lotiš sam," opozarja dijakinja iz Tržiča.
Kar zadeva razlike med dijaki, ki nastajajo zaradi učenja na daljavo, pravi, da bi se razlike pojavljale tudi v šoli, saj so tudi profesorji in njihovi pristopi različni.
"Zelo veliko je odvisno od nas. Sama lahko rečem, da sem zdaj že ujela ritem, je pa bilo prva dva tedna vse skupaj precej zapleteno, saj tudi profesorji niso vedeli, koliko dela nam lahko naložijo. Lahko rečem, da je šola na daljavo bolj naporna kot klasična šola."
Maturantski plesi za številne zgolj v sanjah
Letošnji maturantje so v večini prikrajšani tudi za sladke zadnje tedne v srednji šoli, ko bi morali biti glavni na šoli, številni so prikrajšani tudi za maturantske plese, ki so spomin za vse življenje in eden od simboličnih načinov poslavljanja od pomembnega življenjskega obdobja.
Brez tega bo ostala tudi Neža, ki bi se prav v soboto morala zavrteti na maturantskem plesu, a je ta zdaj prestavljen za nedoločen čas, vprašanje pa je, ali ga bo sploh dočakala, medtem ko je Vid ples odkljukal že v februarju. Tik preden so se stvari okrog novega koronavirusa pošteno zaostrile.
Italija: v Italiji sta v igri dva scenarija. Če se bodo dijaki v šole vrnili do 18. 5. 2020, bo ministrstvo pripravilo prvi izpit iz italijanščine, drugi vseobsežni izpit pa bodo pripravile šolske komisije, nato pa bo še ustni izpit. Dijake bodo ocenjevali njihovi profesorji, ne profesorji drugih šol, kot je bilo to v navadi. Če se dijaki ne bodo mogli vrniti v šole do 18. maja, se bo izvedel samo ustni maturitetni izpit pred interno komisijo, sestavljeno iz profesorjev šole, kjer poteka izpit, predsednik komisije pa bo njen edini zunanji član.
Avstrija: matura naj bi se izvedla, vendar bo število dijakov v posamezni učilnici omejeno na le 15 kandidatov.
Nemčija: vse zvezne dežele bodo maturo poskušale izpeljati po načrtih.
Španija: maturo naj bi izvedli konec junija in prve dni julija.
Portugalska: matura naj bi se izvedla prek spleta.
Češka, Danska in Malta bodo ocenjevale drugače kot v prejšnjih letih in ne bodo organizirale klasičnih zaključnih izpitov ali mature.
Luksemburg: maturo bodo izpeljali v predvidenih rokih, vendar pa bo državna izpitna komisija upoštevala, da snov ni bila v celoti predelana, in bo vprašanja temu primerno prilagodila.
Velika Britanija: maturo so odpovedali, uspeh dijakov na končnem izpitu bo temeljil na povprečju ocen v tem šolskem letu in drugih dejavnikih, ki jih morajo profesorji upoštevati, kot na primer ocene na poskusni maturi.
Nizozemska: odpovedali so vse državne izpite, potrdila o koncu šolanja pa bodo nadomestili z rezultati, pridobljenimi na šolskih testih.
Irska, Slovaška, Norveška in Švedska: zaključne izpite so v celoti odpovedali.
15