Matjaž Han bo kandidiral za mesto predsednika SD #video

Aktualni gospodarski minister Matjaž Han se je odločil, da bo kandidiral za mesto predsednika stranke SD. Kot je povedal v današnji izjavi za medije, gre za osebno odločitev, ki jo je sprejel ne glede na številne klice in sporočila podpore, ki jih je prejel. 

"Ne bi bil jaz, če ne bi rekel, da že dolgo nisem imel takšne treme zaradi odgovornosti, v katero se podajam. Sporočam, da se podajam v kandidaturo za predsednika stranke SD, kjer mora biti naš skupni cilj preboj Socialne demokracije. Deloval bi proti sebi, če bi v življenju sprejemal preuranjene odločitve, zato z vso mirnostjo in odgovornostjo trdim, sem odločen in pripravljen, da sem lahko kandidat za predsednika SD," je v uvodu povedal Han. 

Poudaril je, da je sam timski igralec in da je to tisto, kar stranka v tem trenutku najbolj potrebuje. "Vodenja stranke ne vidim kot individualno, temveč kot timsko zadevo, kako se morajo stvari sprejemati. Tako bom tudi pristopil, tako delujem v življenju, doma, v službi, v politični karieri. Ekipa je absolutno pred individualcem. Učil sem se od največjih gospodov tovarišev v politiki. Moja odlika je, da se pogovarjam z vsemi. Sem timski igralec, in če kdaj, potem naša stranka zdaj potrebuje, da so v sprejemanje odločitev vključeni vsi. Naša stranka v tem trenutku potrebuje enotnost. Želim si, da bi stranko po kongresu združil, poenotil in ji vrnil sijaj," je povedal Han.

"Verjemite mi, da bi bilo veliko udobnejše ostati minister za gospodarstvo, znanost in šport in ne iti v to bitko. A zato ker imam to stranko rad in ker sem prišel leta 1998 in do leta 2004 bil v kabinetih z največjimi mojstri politike, ne bom dovolil, da bo šla ta stranka tja, kjer ni njeno mesto," je pojasnil kandidat za predsednika stranke SD Matjaž Han. Foto: Bojan Puhek

"Naš kongres ni kongres Matjaža, Andreje, Milana, Meire, Bojane, Tadeja, Janija, ampak je kongres naših članic in članov. To ni kongres nas, posameznikov, ki gremo na volitve," je še dodal Han in poudaril, da gre za njegovo osebno odločitev ne glede na številne klice in sporočila podpore, ki jih je prejel. Preden je novico o kandidaturi sporočil javnosti, je s tem seznanil ostale tri protikandidate, prav tako je o tem obvestil predsednika vlade Roberta Goloba. 

V boj za predsednika SD se podajajo vodja poslanske skupine Jani Prednik, župan Ajdovščine Tadej Beočanin in evropski poslanec Milan Brglez. Prednik med cilji med drugim izpostavlja vsebinsko pozicioniranje SD, želi pa si tudi pomladitve generacij. Beočanin obljublja vnovičen vzpon socialne demokracije in vrnitev na mesto, ki ji pripada. Brglez pa obljublja vrnitev SD z roba parlamentarnega preživetja in h koreninam socialne demokracije.

"Ne glede na to, ali bo zmagal Milan, Jani, Tadej ali jaz, je naloga vseh nas, da stranko povežemo in poenotimo. Vsi skupaj moramo stranko povezati in to mora biti naš osnoven cilj," je dejal Han. 

Han mora zbrati nekaj več kot 130 podpisov. Kot pravi, ne ve, koliko podpisov že ima. "Ta podpis, tudi ko ga dobiš, še ne pomeni glasa zate. To ti samo omogoča, da lahko kandidiraš," je izpostavil Han. 

Tanja Fajon: SD je stranka, ki jo je težko voditi 

Aktualna predsednica Tanja Fajon, ki se od vodenja stranke po kongresu poslavlja, si na čelu SD želi nekoga, ki bo gradil na temeljni ideji socialne demokracije, obenem pa "bo uspel čim bolj poenotiti in povezati stranko in bo tudi operativen človek terena".

V tej luči ceni vse, ki so se podali v tekmo za predsednika stranke, je pa Han "zagotovo nekdo, ki uživa veliko priljubljenosti tako znotraj članstva kot v Sloveniji, izkazal se je kot minister, je človek terena, je operativen, tako da cenim tudi to njegovo potezo v zadnjem trenutku".

Ob tem je priznala, da so Hana tudi v vodstvu stranke nagovarjali h kandidaturi "že kar dolgo časa nazaj", a je večkrat povedal, da ne namerava tega storiti. "Zato smo šli v drugačno kampanjo. Razumem zdaj zadrego treh kandidatov, ki so delali na terenu," je dejala in dodala, da si predvsem želi, da bodo v soboto konec dneva vsi zadovoljni.

Opozorila je, da je SD stranka, ki jo je težko voditi. "Tisti dan, ko postaneš predsednik, predsednica, te začnejo strankarski kolegi tudi rušiti," je bila neposredna. Zato njenemu nasledniku zagotovo ne bo lahko, meni. A po drugi strani znajo po turbulenci tudi "zelo dobro stopiti skupaj" in verjame, da se bo to zgodilo tudi po kongresu.

Na vprašanje, ali bo kandidirala na evropskih volitvah, pa ni odgovorila, saj odločitev stranke še ni sprejeta. Si pa želi voditi ministrstvo za zunanje zadeve še naprej.

Potrata o Hanu: S takim predsednikom sprememb v stranki ne bo

"Računala sem, da bo kongres potekal v duhu napovedi razčiščevanja stvari in iskanja sprememb. Tako kot se stvari v zadnjih dneh odvijajo, pa ne verjamem več, da je v dobršnem delu stranke bila ta želja po spremembah iskrena in močna," je dogajanje znotraj stranke SD dan pred volilnim kongresom za Siol.net komentirala nekdanja dolgoletna poslanka stranke Majda Potrata. Kot pravi, se nekateri zelo trudijo za to, da se nič ne bi spremenilo. Pri tem ima v mislih Matjaža Hana, za katerega pravi, "da s takim predsednikom sprememb v stranki ne bo".

"Upad podpore takoj po aferi sodna stavba je bil popolnoma jasen. Ljudje s takim načinom delovanja ne soglašajo. Napovedovali smo spremembe, razčiščevanje. Če jaz zdaj na kandidatni listi vidim imena, se mi zdi, da sta se zgodili le dve spremembi, odstopil je glavni tajnik, kar je bilo logično in nujno, zdajšnja predsednica pa ne bo več kandidirala. Če gledate vse drugo, imena ostajajo znana, čeprav so na predstavitvah govorili o novih obrazih. Udeležila sem se predstavitve kandidatov in tisto, kar sem prebrala in kar izhaja iz preteklega dela, je svoja stališča in svoje videnje Socialnih demokratov v prihodnosti jasno napovedal samo Brglez," pravi Potrata. 

Če sprememb ne bo, po njenem mnenju stranka SD pristaja na status quo, stvari pa se bodo še naprej odvijale tako, kot se zdaj. "Smo na najboljši poti, da na koncu pristanemo v, pri nekaterih tako zaželeni in napovedovani, veliki koaliciji. To je zame tlakovanje poti do tja, če nam ne bo uspelo zagotoviti resnih sprememb, ki jih navsezadnje volilno telo tudi pričakuje," še pove Potrata, ki nikoli ni bila zagovornica velike koalicije.

"V tem ne vidim rešitve in tudi izkušnje drugod v Evropi kažejo, da so to začasne rešitve, pri katerih ena od koalicijskih strank vedno potegne krajši konec. Zame je pomembno, katera stran potegne krajši konec. Jaz si ne želim, da bi bili to Socialni demokrati. V zdajšnji koaliciji pa ne bomo nič dosegli, če bomo zagovarjali glasno govorjenje. Moramo zagovarjati argumentirano, programsko utemeljeno postavljanje jasnih stališč in meja, pod katere stranka ne more, ker so to njene temeljne vrednote," je prepričana sogovornica.

"Stranka bi se morala vrniti k svojim prvotnim izhodiščem. Tako se mi pa zdi, da se z nekaterimi potezami vse bolj približujemo sredini, ampak to ne levi," meni nekdanja članica stranke SD Majda Potrata.  Foto: STA , Tekavčič: Odločitev za kongres je bila zelo impulzivna

"Mislim, da bi bilo za stranko dobro, da se Han odloči za kandidaturo. Vso to kar se dogaja stranki ni koristilo, ampak ji je predvsem škodilo. Menim tudi, da je bila odločitev za volilni kongres zelo impulzivna, hitra," je za Siol.net povedala nekdanja vodja ljubljanskega odbora SD Metka Tekavčič in dodala da bi sama, če bi bila med delegati na kongresu, glasovala za Hana. 

"Tisti, ki imajo odločilne funkcije v izvršni in zakonodajni oblasti se morajo povezat z vsemi, ki so pripravljeni kandidirati iz različnih pozicij in stranko vrniti na mesto, kjer je bila, jo dvigniti, povezati in se dogovoriti, kako bodo delali naprej. Situacija je preresna, ne samo za stranko ampak v državi nasploh," še opozarja Tekavčičeva. 

Foto: STA Lukšič: Novo vodstvo SD bi moralo poseči v sestavo vlade

Nekdanji predsednik stranke SD Igor Lukšič je prepričan, da bi moralo novo vodstvo stranke takoj po izvolitvi poseči v sestavo vlade in se, kot pravi, "distancirati od nadomeščanja izvajanja resnih politik s komunikacijskimi triki." 

"Zahtevati bi morali razpravo v koaliciji o trendih razvoja Slovenije in umeščanja Slovenije v svetu. Ta vlada nas umešča ne samo slabo, temveč proti interesom Slovenije, kar se bo izkazalo v prihodnjih treh letih," je za Žurnal 24 povedal Lukšič. 

Igor Lukšič je stranko SD vodil med letoma 2008 in 2012. Foto: STA ,

Se kandidati počutijo ogrožene? 

Prednik je po četrtkovih koalicijskih usklajevanjih dejal, da ima – tudi če se na kongresu pojavi še kakšen kandidat – dobre občutke. "Vprašanje pa je, kako bi to sprejeli delegati," je dejal o morebitni Hanovi kandidaturi in ob tem spomnil na to, da so vsi trije kandidati, ki so podali soglasja h kandidaturi, tri tedne hodili po terenu, predstavljali svojo vizijo in odgovarjali tudi na neprijetna vprašanja. "Vsi trije kandidati smo bili med seboj gentlemanski, tovariški, kar pomeni, da tovarištvo tudi živimo, ne o njem samo govorimo," je dodal. Ocenjuje, da imajo vsi trije kandidati pred sobotnim kongresom enake možnosti.

Morebitna Hanova kandidatura na Beočaninovo kandidaturo ne vpliva, je ta dejal. "Med kampanjo sem prejel številne izraze podpore in se nameravam na kongresu predstaviti kot kandidat za predsednika," je dodal.

Brglez pa je dejal, da se ukvarja s svojo kandidaturo in ne gleda na druge.

Na volitvah predsednika stranke pričakovati drugi krog

Za vložitev kandidature na kongresu potrebuje kandidat podpise tretjine delegatov, v tem primeru 137. Pisno podporo delegatov je treba delovnemu predsedstvu kongresa predati najpozneje v dveh urah od začetka kongresa.

Kongres namreč sestavlja 409 delegatov, od tega so tri četrtine oz. 307 delegatov iz območnih organizacij stranke, delegati pa so še člani predsedstva stranke, poslanci, člani nadzornega odbora, člani Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze.

Vsak predsedniški kandidat bo imel na kongresu na voljo deset minut za svojo predstavitev, kandidati za glavnega tajnika po pet minut, vsi drugi pa po tri minute. "Vsaka točka seveda omogoča prostor za razpravo delegatk in delegatov, pričakujemo lahko, da bo razprava kar živahna in dinamična. Če boste v soboto spremljali naš kongres, si torej vzemite čas," je dejal v. d. glavnega tajnika stranke Matevž Frangež.

Pričakuje, da bosta za tako za izvolitev predsednika kot drugih funkcij stranke potrebna dva kroga, saj mora izvoljeni kandidat na tajnem glasovanju doseči večino vseh glasov.

Temu pritrjujejo tudi odzivi s terena, ki kažejo na veliko razdrobljenost glasov in nobenemu od treh zdajšnjih predsedniških kandidatov ne kaže na prepričljivo zmago. Pričakovati je, da bosta zlasti Prednik in Beočanin dobila močno podporo v domačih območnih organizacijah, torej Prednik na Koroškem in Beočanin na Primorskem, Brglez pa v Ljubljani. Medtem v drugih organizacijah bodisi še tehtajo svojo odločitev bodisi enotne odločitve sploh niso dosegli in bodo delegati na kongresu glasovali različno.

Največ delegatov imajo poleg omenjenih še območne organizacije v Mariboru, Velenju, Celju in na Gorenjskem.

Tudi zaradi neprepričljive podpore kateremu od kandidatov je torej v igri tudi možnost Hanove kandidature, ki je javno že podprl Beočanina. S Hanovim vstopom v bitko bi delegati morali znova razmisliti o tem, komu bodo dali svoj glas, slika, ki se izrisuje zdaj, pa se lahko povsem spremeni.

Novice V SD pričakujejo spoštovanje avtonomnih odločitev stranke, menjav v ministrski ekipi za zdaj ni na mizi

Priprave na kongres so bile ena ključnih prioritet Frangeža, ki je ob prevzemu nalog glavnega tajnika ocenil, da sta potrebna večje število kandidatov in "dinamična notranja razprava, ki bo pognala krvni obtok stranke". Z zadovoljstvom tako ugotavlja, da je bil ta proces uspešen, centrala stranke je v sodelovanju z lokalnimi organizacijami organizirala osem predkongresnih aktivnosti.

"Ocenjujem, da je bil proces izjemno pomemben, da imajo delegatke in delegati izbiro, seveda pa absolutno zagovarjam tudi pravico vsakogar, da zbere potrebno število podpisov in skuša pridobiti zaupanje tudi na dan kongresa," pa je komentiral morebitno odločitev Hana, da se v tekmo za prestol SD poda na kongresu.

Delegati bodo poleg predsednika volili tudi dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke. Za mesto podpredsednice se bodo potegovale ministrica za pravosodje Andreja Katič, poslanki Meira Hot in Bojana Muršič, podžupanja občine Velenje Aleksandra Vasiljevič, pa tudi Jerneja Kreuh in Mirjana Ribič. Elizabeta Koštric je medtem soglasje h kandidaturi za podpredsednico umaknila. Za mesto dveh podpredsednikov se bodo potegovali evropski poslanec in zdajšnji podpredsednik Matjaž Nemec, predsednik Mladega foruma SD Luka Goršek in poslanec Damijan Zrim. Na seznamu kandidatov so še župan Tolmina Alen Červ, strokovni sodelavec poslanske skupine SD Gorazd Prah in direktor krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic.

Za mesto glavnega tajnika se bo potegovalo pet kandidatov, in sicer nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček, nekdanji šef Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjan Selan, župan Jesenic Peter Bohinec, vodja kabineta pravosodne ministrice Katič Živa Živkovič in Martin Rudnik.

Precej daljši pa so seznami za druge vodstvene funkcije v stranki. Soglasje h kandidaturi za člane predsedstva SD je podalo več deset kandidatov, prav tako za člane nadzornega odbora, za predsednika nadzornega odbora pa trije kandidati.

Frangež: V stranki široko soglasje, da bo nosilec liste za evropske volitve Nemec

Kongres se bo seznanil tudi s predlogom programskega dokumenta oz. vsebinskimi izhodišči za evropske volitve. Preostale odločitve, vezane na volitve, pa bo sprejelo novo vodstvo stranke.

Volilno konvencijo bo stranka izvedla pred prvomajskimi prazniki, ko bo po oceni Frangeža znana tudi že lista kandidatov.

"V stranki pa obstaja široko soglasje o prvem in zadnjem na listi, torej Matjažu Nemcu in Milanu Brglezu," je potrdil. Vrstni red kandidatov na listi za SD zaradi preferenčnih glasov ni posebej relevanten, je zatrdil.

Novice O morebitnih kadrovskih vprašanjih v vladi po volilnem kongresu stranke SD

Novice V SD in Levici ob kandidaturi Vesela za evropskega komisarja previdni