Četrtek, 11. 7. 2019, 11.04
5 let, 3 mesece
Ljubljanska nadškofija zaradi gradu Goričane izgubila 1,5 milijona evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,77
3
Ljubljanska nadškofija je že napovedala, da bo pravico iskala na ustavnem sodišču.
Ljubljanska nadškofija je izgubila tožbo zoper solastnika in direktorja papirnice Goričane in Papirusa Andraža Steguja glede neizplačila kupnine za 11 odstotkov papirnice. Stegu se je ob nakupu s takratnim nadškofom Francem Rodetom dogovoril, da namesto plačila kupnine obnovi grad, nadškofija pa ga je nato zaradi neizplačila kupnine v višini 1,5 milijona evrov tožila. Višje sodišče je pritrdilo Steguju, nadškofija pa zdaj napoveduje pritožbo na ustavnem sodišču.
Po pisanju današnjega Dela je leta 2004 ljubljanska nadškofija pod vodstvom nadškofa Franca Rodeta sklenila pogodbo, s katero sta Andraž Stegu in njegova družba Papirus postala lastnika dobrih 11 odstotkov papirnice, kupnino v vrednosti okoli 2,6 milijona evrov pa bi moral poravnati v desetih letnih obrokih.
Namesto plačila se je z nadškofijo dogovoril, da bo obnovil grad Goričane
Dogovorili so se, da kupnine ne plačajo, ampak da bo papirnica Goričane dvorec Goričane obnovila po projektu, kot ga je predvidela nadškofija. Papirnica Goričane, ki je glede na podatke Erarja v večinski, 85,6-odstotni lasti družbe Papigor, ki spada pod okrilje Papirusa in je bila ustanovljena za obnovo gradu Goričane, je po Stegujevih v obnovo do zdaj vložila 8,5 milijona evrov.
Pogodbo, po kateri mora družba Papirus v zameno za 11 odstotkov delnic Papirnice Goričane obnoviti grad Goričane, je z direktorjem Andražem Stegujem sklenil nekdanji ljubljanski nadškof Franc Rode.
"Vse se je ustavilo, ko je nadškof Rode odšel v Rim. Sedem let se ni zgodilo nič, septembra 2014 pa je ljubljanska nadškofija, ki jo je takrat vodil nadškof Anton Stres, vložila tožbo proti meni in družbi Papirus, in sicer zaradi plačila treh letnih obrokov v višini 795.381 evrov skupaj z zamudnimi obrestmi, kar skupaj znaša okoli 1,5 milijona evrov," je pojasnil Stegu.
Nadškofija se bo na pravnomočno sodbo pritožila na ustavno sodišče
Prvostopenjsko sodišče je tožbo ljubljanske nadškofije zavrnilo, višje sodišče pa je Steguju naložilo plačilo. Stegu, ki se je, kot pravi, s cerkvenimi dostojanstveniki ves čas želel izvensodno poravnati, se je zato obrnil na vrhovno sodišče in tožbo dobil, odločitev pa je dokončna.
V ljubljanski nadškofiji so nad določitvijo presenečeni, napovedali so ustavno pritožbo proti sodbi vrhovnega sodišča. Stegu je sicer že pred leti odgovoril na tožbo ljubljanske nadškofije in proti njej vložil 8,5 milijona evrov vredno tožbo. Ta postopek po poročanju Dela še ni dobil sodnega epiloga.
3