Ljubljanske iniciative so se odzvale na izjave podžupana Janija Möderndorferja, da civilne iniciative nastajajo iz političnih razlogov in kot modne muhe.
"To seveda ne drži," je sedem civilnih iniciativ zapisalo v odzivu in poudarilo, da se v civilne iniciative združujejo zaradi avtoritarnega odnosa mestnih oblasti do meščanov.
"Vsi si želimo da bi mestne in državne službe delale, kot se spodobi"
"Ljudje se v civilne iniciative združujejo zaradi avtoritarnega odnosa mestnih oblasti do meščanov in zaradi slabih in škodljivih rešitev, ki jih vsiljujejo prebivalcem posameznih predelov Ljubljane," so zapisali v Civilni Ljubljani - Gibanju za Ljubljano. Po njihovih besedah si vsi želijo, "da bi mestne in državne službe svoje delo opravljale tako, kot se spodobi, mi pa bi svoj prosti čas rade volje porabili za kaj drugega kot za opozarjanje na napake, ki bi jih po službeni dolžnosti morali odpravljati ljudje, ki jih za to plačujemo".
"Podžupan ne pozna pojma iniciativa"
Podžupanu očitajo nerazumevanje pojma civilna iniciativa. Ob tem so poudarili, da "civilna" v tem primeru pomeni nepolitična, čeprav jim ves čas poskušajo podtikati, da so tako rekoč plačanci SDS. "Iniciativa" pa po njihovo pomeni pobuda, ki jo prebivalci dajo mestnim oblastem v želji, da bi skupaj našli najboljše rešitve.
"Četrtne skupnosti so pod sedanjo oblastjo le klepetalnice"
Ob Möderndorferjevi izjavi, da imajo meščani vse možnosti, da svoje interese uveljavljajo preko četrtnih skupnosti, v iniciativah pojasnjujejo, da so četrtne skupnosti pod sedanjo oblastjo "žal le klepetalnice". Lahko jih upoštevajo, vendar jih po njihovem mnenju največkrat ne, razen v nepomembnih zadevah, kot je ureditev "kakšne potke čez kakšno zelenico". Soodločanja ne poznajo, poudarjajo v civilnih iniciativah.
Četrtne skupnosti in njihova pravica do soodločanja v Ljubljani
"Podžupan bi zato lahko predlagal sprejem predpisa, po katerem bi imele četrtne skupnosti pravico do soodločanja o tem, kaj se bo na njihovem prostoru dogajalo. Na stroške občine bi jim lahko svetoval izdelavo alternativnih študij in načrtov v primerih, ko se mnenja mestne oblasti in meščanov močno razlikujejo. Lahko bi šel še dlje in celo predlagal, da bi imeli prebivalci posameznih četrtnih skupnosti pravico do referenduma," razmišljajo v iniciativah.
Zmotila jih je tudi županova izjava o povezanosti posameznih iniciativ
Sedem civilnih iniciativ, Tržnice ne damo, Prebivalci Stare Ljubljane, Tabor, Tivoli, Odbor BS/5 Nove Stožice, Pobuda za drugačno Tobačno in Iniciativni odbor Črnuški Brod, pa je zmotila tudi podžupanova izjava: "Kaj imajo vrtičkarji za Savo s tržnico ali pa z nekim drugim projektom? To je danes že več ali manj hecno."
"Pravzaprav to ni prav nič hecno, ampak žalostno in zaskrbljujoče. Videti je, da bi Ljubljančane rad spravil v 17 getov, kolikor je četrtnih skupnosti, da bi jih laže obvladoval pri vsiljevanju županove 'urbanizacije' mesta," so zapisali. S tem stavkom je po njihovem mnenju jasno pokazal, da ne razume, da meščani Ljubljano doživljajo kot celoto in da se združujejo v prizadevanjih za kakovost življenja v vsem mestu in ne le tam, kjer spijo.
Proti pozidavi zelenih površin
Kot so poudarili, na tržnico hodijo meščani iz vseh četrtnih skupnosti, tudi vrtičkarji in prebivalci Brilejeve. Ne glede na četrtne skupnosti se jim zdi nesprejemljivo, da župan meče Šentjakobsko gledališče iz njegovih tradicionalnih prostorov, kajti v gledališče ne hodijo le ljudje iz neposredne bližine, ampak tudi tisti iz Stožic in z Viča.
"Ni nam vseeno, da namerava številnim prebivalcem odvzeti zelene površine in osvetlitev stanovanj zaradi gradnje stolpnic, ki mesta na neprimernih lokacijah, kamor jih namerava postaviti, ne bodo prav nič polepšale. Upira se nam pozidava zelenih površin, ki pripomorejo k višji kakovosti bivanja vseh meščanov," poudarjajo civilne iniciative.
Po mnenju Möderndorferja ima danes civilna iniciativa negativen prizvok
Po njihovih besedah tretjina Ljubljane dobiva vodo iz vodarne Jarški prod, torej tudi ta problem ni omejen na eno četrtno skupnost. "Vsi čutimo potrebo po varovanju ljubljanskega vodovarstvenega območja Jarški prod, ki ga novi prostorski načrt z načrtovanimi industrijskimi conami resno ogroža. Grozi nam torej, da bomo v prihodnosti, tako kot žal nekatera velika mesta že počno, pili vodo samo še iz plastenk," so še zapisali.
Civilna iniciativa je dobila negativen prizvok, je ocenil ljubljanski podžupan Jani Möderndorfer. Prepričan je, da so ljubljanske četrtne skupnosti aktivne in da morajo civilne iniciative preko njih uresničevati svoje interese. V Ljubljani pa je po besedah podžupana moderno ustanoviti civilno iniciativo kar tako.