Litija: ob aktualnem županu se potegujejo še štirje kandidati

Po mnenju Rokavca, ki občino Litija vodi od leta 2006, "je vsakemu obiskovalcu Litije vidno, da je mesto lepše in prijetnejše ter da so se začela urejati tudi krajevna središča". Kot glavni razlog za vnovično kandidaturo navaja željo, da bi začete projekte izvedli v prihodnjem mandatu.

Rokavec želi dokončati urejanje športno-rekreacijskega območja 

Med njimi sta gradnja izobraževalnega objekta Hotič ter celostna infrastrukturna prenova naselja Kresnice z gradnjo kanalizacije, čistilne naprave, obnovo vodovodnega sistema, cest in javne razsvetljave. Dokončati želi urejanje športno-rekreacijskega območja na Ježi ob zgornjem kolesarskem poligonu in nogometnem klubu Litija. Če bo izvoljen, si bo prizadeval, da bo litijskemu gospodarstvu zagotovljeno ustrezno črpanje sredstev v programu prehoda iz premogovnih regij Zasavja.

Pred štirimi leti je bil Rokavec izvoljen v prvem krogu. Takrat je imel pet protikandidatov, dva od njih, Boris Doblekar in Kaja Mlakar Agrež, sta se v župansko tekmo vključila tudi tokrat.

Doblekar bi lahko uporabil izkušnje iz DZ 

Doblekar meni, da bi lahko kot župan v korist vseh uporabil izkušnje, ki jih je pridobil kot poslanec DZ ter pri delu v lokalni politiki in družbenem življenju; med drugim je aktualni občinski svetnik in predsednik mestne skupnosti Litija. Trenutno je zaposlen na Slovenskih železnicah.

Zavzema se za pospešitev urejanja cestne infrastrukture in vodovodne oskrbe ter vaških središč, širitev prepolne obrtno poslovne cone in zagotovitev čim boljših pogojev za delo gospodarstva in podjetništva. Pospešiti bi želel prostorsko načrtovanje in v večji meri upoštevati želje mladih družin, kmetijstva in gospodarstva. Napoveduje tudi več posluha za mlade, vzpostavitev dnevnega varstva starejših in vseh potrebnih pomoči ter povečanje spodbud za društvene dejavnosti.

Agrež: Po 16 letih je čas za nove ideje 

Prav tako je kot občinska svetnica in članica mestne skupnosti Litija v lokalno politiko že vpeta grafična oblikovalka Mlakar Agreževa. Prepričana je, da je po 16 letih z enim županom čas za nove ideje. Opozarja, da je povezav lokalnih oblasti s kapitalom preveč, da so kadrovanja izključno politična, da občina podpira okolju škodljive projekte, črpanje sredstev EU pa je prenizko.

Članica sveta Levice je med ključne točke svojega programa med drugim zapisala ohranitev reke Save brez hidroelektrarn, razvoj trajnostnega turizma, povezanega s Savo, širjenje mreže javnih neprofitnih stanovanj, lokalno samooskrbo na vseh področjih, brezplačen javni prevoz, ki bi povezal mesto in podeželje, vzpostavitev bivanjske skupine za osebe z motnjo v duševnem razvoju in ustanovitev javnega regijskega medija.

Tako Doblekar kot Mlakar Agreževa napovedujeta sodelovanje z občani in participativni proračun, kar je tudi napoved še enega županskega kandidata, Iztoka Izlakarja. Zadnji, kot pravi, verjame, da lahko kakovost življenja v občini dvignejo le s sodelovanjem in kulturnim dialogom.

Izlakar: Litija je še vedno zgolj spalno naselje 

Izlakar, ki se ukvarja z načrtovanjem infrastrukture, trenutno kot vodja službe za projektiranje in geodezijo, je pred štirimi leti kandidiral za občinskega svetnika na listi Dušana Hauptmana. Tokrat se je odločil kandidirati za župana, ker ga moti, da je Litija kljub vsem družbenim in naravnim potencialom še vedno zgolj spalno naselje. Napoveduje, da se bo zavzemal za ureditev mestnega jedra in krajevnih središč, za gradnjo športno-rekreacijske infrastrukture, za energetsko sanacijo oz. samooskrbo in digitalizacijo.

Da razvoj Litije ne gre v pravo smer, ocenjuje tudi Bevc, zaposlen v banki kot samostojni svetovalec na področju poslovanja s prebivalstvom in malimi podjetji. Zdajšnjemu vodstvu občine očita, da pozablja na gospodarstvo, kmetijstvo in na veliko število športnih društev. Njegov program pa, pojasnjuje, temelji na enakomernem razvoju občine in enakem razvoju vseh proračunskih porabnikov v občini.

Če bo izvoljen, obljublja, da se bo zavzemal "za zdravstveno varnost, prehransko varnost, varnost digitalizacije, energetsko varnost, gospodarsko varnost, varnost in ohranitev kmetijstva, varnost starejših in invalidov, razvoj športa in obstoj kulture, varnost okolja in podeželja".