Lani se je v Slovenijo priselilo 13.871 ljudi, odselilo pa se jih je 13.384, kar je nekaj manj kot leto prej. Med odseljenimi je bilo skoraj 7.800 državljanov Slovenije in 5.600 tujih državljanov.
Selitveno gibanje je bilo v letu 2013 manj izrazito kot leto prej: število priselitev je bilo nižje za 7,7 odstotka, število odselitev pa za 6,9 odstotka. Selitveni prirast – ta je znašal 487 oseb – je bil v letu 2013 za četrtino nižji kot v letu 2012.
Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil lani že 14. leto zapored negativen: lani se je iz države odselilo 5.539 več, kot se jih je priselilo. Nasprotno je bil selitveni prirast tujih državljanov že 15. leto zapored pozitiven: priselilo se jih je 6.026 več, kot se jih je odselilo.
Največ Slovencev odšlo v Nemčijo
Največ, kar polovica, slovenskih državljanov je odšla v Nemčijo (21 odstotkov), Avstrijo (20 odstotkov), Bosno in Hercegovino ali na Hrvaško, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada. Podobno je ugotovila anketa, ki jo je Episcenter lani opravil za Planet Siol.net. Če bi se odločili za delo v tujini, bi največ Slovencev želelo služiti kruh v Avstriji (31,5 odstotka) in Nemčiji (15,9 odstotka). Sodeč po anketi sledita Avstralija (7,6 odstotka) in Kanada (3,1 odstotka).
Večina tujcev odšla na območje nekdanje Jugoslavije
Od tujih državljanov, ki so se lani odselili, je večina (64 odstotkov) odšla v druge države na območju nekdanje Jugoslavije. Približno četrtina se jih je odselila v druge države članice EU, predvsem v Bolgarijo (vsak četrti) in Nemčijo (vsak šesti).
Največ tujcev prišlo iz držav nekdanje Jugoslavije
Med prebivalci, ki so se lani priselili, je bilo 84 odstotkov tujih državljanov, največ jih je prišlo iz drugih držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Teh je bilo 73 odstotkov, sledili so državljani drugih držav članic EU. Več kot 94 odstotkov priseljenih tujih državljanov se je priselilo v Slovenijo iz svoje matične države.
Povprečen priseljen tujec star 31,6 let, Slovenec 40,3 let
Med priseljenimi tujimi državljani sta bili skoraj dve tretjini stari od 20 do 44 let. Med priseljenimi državljani Slovenije je bilo toliko starih nekaj več kot tretjina. Povprečna starost priseljenih tujih državljanov (31,6 leta) je bila zato nižja od povprečne starosti priseljenih državljanov Slovenije (40,3 leta).
Največ Slovencev se je vrnilo iz Nemčije
Večina priseljenih Slovencev se jih je 1.260 oziroma 56 odstotkov priselilo iz katere druge članice EU (brez Hrvaške), največ iz Nemčije. Avstrije in Italije, približno četrtina pa iz držav iz nekdanje Jugoslavije, največ iz Hrvaške.
3
