Četrtek, 1. 10. 2020, 13.36
3 leta, 6 mesecev
Krute posledice koronavirusa, o katerih se premalo govori
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,09
7
Od uveljavitve ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa je policija obravnavala več nasilja v družinah kot v preteklosti. V obdobju omejevalnih ukrepov so otroci in mladostniki svoj čas pogosto preživeli ob uporabi računalnika, zato se je povečala tudi možnost spletnih kaznivih dejanj in zlorab.
Statistični pregled kaznivih dejanj v letošnjem letu kaže, da epidemija koronavirusa v Sloveniji ni bistveno pripomogla k zmanjšanju kriminalitete. Še več – policija je v letošnjem letu obravnavala več primerov vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, več pa je bilo tudi nasilja v družini.
V Sloveniji in tudi drugod po Evropi smo v začetku marca zaradi epidemije novega koronavirusa ugasnili javno življenje, številna podjetja pa so zaposlenim, tudi po koncu prvega vala in uradnem preklicu epidemije, omogočila opravljanje dela od doma.
Zaradi vladnih odlokov in začasne karantene je večina ljudi mesece preživljala v zaprtih prostorih, zato nas je zanimalo, ali je v tem obdobju upadlo število kaznivih dejanj.
Varnostne razmere v državi ugodne
Policija ugotavlja, da je koronavirusna epidemija v Sloveniji nekoliko spremenila statistično sliko kriminalitete v državi. Kot so nam pojasnili na generalni policijski upravi, je število nekaterih kaznivih dejanj malce upadlo, število drugih pa nekoliko poraslo.
Ob tem na policiji ugotavljajo, da so bile varnostne razmere v državi v obdobju izvajanja ukrepov zaradi epidemije ugodne, ugodne pa so tudi danes, saj, kot pojasnjujejo, zagotavljajo varnost ne glede na razmere.
Številke so primerljive z lanskimi
Število obravnavanih kaznivih dejanj v letu 2020 (do vključno 21. septembra), za katera je bila podana kazenska ovadba, je primerljivo s številom kaznivih dejanj v enakem obdobju preteklega leta. Letos je policija zabeležila zgolj dva odstotka manj kaznivih dejanj v primerjavi z letom poprej.
"Pri tem je treba poudariti, da gre za trenutne podatke, povezani so z obdobjem slabih devetih mesecev, kar statistično ne zaokrožuje vsega statističnega leta, zato ocenjujemo le trenutne kazalnike," nam je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Največ kaznivih dejanj na področju premoženjske kriminalitete
Na spremembo števila kaznivih dejanj v posameznih mesecih lahko sicer vplivajo različni dejavniki, stanje pa se proti koncu leta praviloma uravnoteži, ugotavljajo pristojni.
Drago Menegalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmiza področje kriminalitete.
V omenjenem obdobju (od 1. januarja do 21. septembra 2020) je primerljiva tudi stopnja preiskanosti. Policija je letos preiskala 49,8 odstotka vseh kaznivih dejanj, lani 51,4 odstotka, pri čemer preiskave letos storjenih kaznivih dejanj, pri katerih je storilec neznan, še trajajo.
Pri vseh obravnavanih kaznivih dejanjih največji delež pomeni premoženjska kriminaliteta (približno 65 odstotkov), ki zajema tatvine, velike tatvine, rope, roparske tatvine, avtomobilsko kriminaliteto, požige in podobno.
Pri kaznivih dejanjih zoper kulturno in naravno dediščino, goljufijah, poškodovanjih tuje stvari pa je policija od 1. januarja letos do 21. septembra beležila primerljivo število kaznivih dejanj v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta (1,1-odstotni upad). "V tem obdobju smo obravnavali za 3,8 odstotka manj tatvin, za 0,1 odstotka manj velikih tatvin in za skoraj četrtino manj ropov," nam je podatke predstavil Menegalija.
Kljub temu, da so bili ljudje več doma, letos več vlomov
Vlomov (kaznivih dejanj velikih tatvin) je letos za 4,6 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2019, pri čemer je bilo največ vlomov v stanovanja, stanovanjske hiše v naselju in zunaj naselja ter na parkiriščih, vlomov na nekaterih drugih prizoriščih pa je manj oziroma njihovo število upada.
"Pri tem poudarjamo, da smo v začetku leta prijeli dve skupini tujih storilcev, za kateri še vodimo preiskavi, saj sumimo, da sta januarja in februarja izvršili več deset vlomov v stanovanja," poudarja Menegalija.
Ob upoštevanju razmer in ukrepov, ki so bili uveljavljeni zaradi epidemije virusa sars-cov-2, je razvidno, da je stanje premoženjske kriminalitete v obdobju od 13. marca do 31. maja, ko je bila tudi uradno razglašena epidemija, primerljivo z enakim obdobjem leta 2019 (3,3-odstotni porast).
To pomeni, da je porast premoženjske kriminalitete v zgoraj omenjenem obdobju oziroma v obdobju izvajanja ukrepov primerljiv z enakim obdobjem leta 2019. "V omenjenem obdobju izvajanja ukrepov smo obravnavali za 2,6 odstotka manj tatvin, za pet odstotkov več velikih tatvin in za četrtino manj ropov," poudarja predstavnik policije Menegalija.
Epidemija vlomilcev ni ustavila
Vlomov je bilo v obdobju izvajanja ukrepov za 9,9 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2019. Glede na prizorišče je bilo v obdobju izvajanja ukrepov največ vlomov izvršenih v stanovanjskih hišah v naselju, na parkiriščih, v počitniških hišah in v drugih prostorih stanovanjskih blokov (klet, garaža …).
"Ker smo v prvih mesecih leta 2020 beležili povečanje vlomov v objekte v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, na podlagi operativnega spremljanja problematike in statističnega stanja števila kaznivih dejanj menimo, da se je porast vlomov v objekte v začetku izvajanja ukrepov zmanjšal," pa še ob tem dodaja sogovornik.
Iz navedenega je tako torej razvidno, da je premoženjska kriminaliteta v devetih mesecih letošnjega leta v primerljivih okvirih kot lani, pri čemer tudi čas dveh mesecev in pol, torej obdobje izvajanja ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa, ni bistveno vplival na skupno število premoženjskih kaznivih dejanj.
"Pri tem je treba opozoriti, da lahko vsak posameznik z ustreznim samozaščitnim ravnanjem stori največ za zaščito svoje lastnine oziroma s tem odvrne storilca od izvršitve kaznivega dejanja, zaradi česar policija svetuje upoštevanje preventivnih nasvetov, ki so dosegljivi tudi na njeni spletni strani," poudarja Menegalija.
Letos porast nasilja v družini
Na področju krvnih in spolnih deliktov v prvih devetih mesecih in pol leta 2020 ni ugotovljenih večjih odstopanj v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. "Na podlagi trenutnih statističnih podatkov ugotavljamo, da so kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v letošnjem letu nekoliko v porastu. V obdobju od 1. januarja do 20. septembra je policija obravnavala 1.032 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar je 10 odstotkov več kot lani, ko jih je bilo 938.
Od uveljavitve ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, torej od 13. marca do 31. maja, je policija obravnavala 303 kazniva dejanja nasilja v družini, kar je za 6,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 285. "Policija se v vseh primerih odzove in ustrezno ukrepa, v večini primerov pa osumljencu izreče prepoved približevanja," še pojasnjuje Menegalija.
Število kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja pa v letošnjem letu, v primerjavi z enakim obdobjem lani, nekoliko upada, in sicer je policija v letošnjem letu do vključno 21. septembra obravnavala 421 kaznivih dejanj (18,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 516). Ta kazniva dejanja so v obdobju, ko je bila uradno razglašena epidemija, primerljiva z enakim obdobjem lanskega leta, in sicer jih je letos policija obravnavala 138 (lani 139).
Starši, bodite pozorni na otrokovo dejavnost na internetu
V obdobju omejevalnih ukrepov so se otroci in mladostniki pretežno zadrževali v hišah in stanovanjih, kjer so svoj čas pogosto preživljali ob uporabi računalnika. S ciljem preprečevanja storitve kaznivih dejanj in zlorab v škodo otrok in mladostnikov v dneh povečanja uporabe interneta policija svetuje staršem, naj bodo pozorni, kaj njihovi otroci počnejo na internetu. Z otroki naj se pogovarjajo o pasteh interneta in ob morebitni zaznavi kaznivega dejanja o tem obvestijo policijo.
"Otrokom in staršem svetujemo, da na internetu ne izdajajo svojih osebnih podatkov, ne objavljajo ali pošiljajo svojih osebnih fotografij ali fotografij svojih prijateljev, se ne pogovarjajo z neznanci, ki so jih spoznali prek interneta, prav tako naj ne privolijo v pogovore z njimi prek spletne kamere, nikomur naj ne zaupajo gesel svojih računov elektronske pošte, družbenih omrežij, ta pa naj tudi pogosto zamenjajo. V primeru izsiljevanja ali objave neprimerne vsebine naj o tem obvestijo policijo," še poziva Menegalija.
7