Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
27. 12. 2017,
17.08

Osveženo pred

6 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,93

16

Natisni članek

Natisni članek

Tone Krkovič Janez Janša Janez Janša sodišče tožba odškodnina Patria Ivan Črnkovič

Sreda, 27. 12. 2017, 17.08

6 let, 12 mesecev

Krkovič zaradi Patrie vložil tožbo. Od države terja 600 tisoč evrov odškodnine.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,93

16

Tone Krkovič | Foto Matej Povše

Foto: Matej Povše

Upokojeni brigadir in nekdanji poveljnik specialne brigade Moris Tone Krkovič je pred dnevi na okrožno sodišče v Ljubljani vložil odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo. Razlog zanjo je nestrinjanje z višino odškodnine, ki mu jo je državno pravobranilstvo ponudilo zaradi neupravičenega zapora v zadevi Patria.

Upokojeni brigardir Tone Krkovič od Republike Slovenije za 298 dni zapora zahteva 600 tisoč evrov in se ne strinja s ponujenimi 35 tisoč evri odškodnine, ki mu jo je ponudilo državno pravobranilstvo, poroča 24ur.com. 

"Krkovič zaradi nezakonitega zapora in vsega, povezanega s tem, zahteva 600 tisoč evrov. Ponudili so mu 35 tisoč evrov, kar je bistveno premalo. Nezakonito je bil v zaporu skoraj 300 dni, zato je za nas skoraj žalitev ponuditi takšen znesek, " je oktobra za Siol.net povedal Krkovičev odvetnik Jože Hribernik.

Poleg Krkoviča odškodnino od države za zapor, ki je po njunem mnenju nezakonit, v zadevi Patria zahtevata tudi Janez Janša in Ivan Črnkovič. Zadnji od države zahteva še odškodnino zaradi poslovne škode za čas, ko je bil v zaporu. Obdolženi od države tako skupaj zahtevajo za 15 milijonov evrov evrov odškodnine. Janša, ki je bil zaprt 145 dni, od države zahteva 900 tisoč evrov.

S prošnjo za komentar glede vložitve tožbe smo se obrnili tudi na Toneta Krkoviča, vendar pa je njegov telefon popoldne zvonil v prazno. Obrnili smo se tudi na njegovega odvetnika Jožeta Hribernika. Njegov odziv bomo objavili takoj, ko ga bomo prejeli.

Ivan Črnkovič, Tone Krkovič in Janez Janša zaradi zadeve Patria od države skupaj terjajo 15 milijonov evrov. | Foto: Matej Leskovšek Ivan Črnkovič, Tone Krkovič in Janez Janša zaradi zadeve Patria od države skupaj terjajo 15 milijonov evrov. Foto: Matej Leskovšek

Začelo se je leta 2011, končalo dve leti pozneje 

Sojenje v zadevi Patria se je začelo leta 2011 in se dve leti pozneje končalo z obsodilno sodbo, ki sta jo potrdili še višje in vrhovno sodišče. Janša, Krkovič in Črnkovič so se morali po pravnomočni sodbi višjega sodišča zglasiti na prestajanju zaporne kazni.

Trojica se je nato pritožila na ustavno sodišče, ki je aprila 2015 soglasno razveljavilo obsodilne sodbe in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče. Krkovič in Črnkovič sta bila kmalu po objavi sodbe izpuščena na prostost, Janša pa je na prostosti že bil, saj so ustavni sodniki decembra 2014 do končne odločitve zanj zadržali izvajanje sodbe.

Tožbo proti državi vložila tudi SDS

Zadeva je po odločitvi ustavnega sodišča znova romala na ljubljansko okrajno sodišče, ki pa jo je v ponovljenem postopku zaradi zastaranja zavrglo. Janša se s takim sklepom ni strinjal, zato se je pritožil na ljubljansko višje sodišče, ki je novembra 2015 njegovo pritožbo zavrnilo. Pritožil se je še na vrhovno sodišče, ki pa odločitve o zastaranju ni spremenilo. Skupni stroški sojenja, ki jih je morala plačati država, so znašali 95 tisoč evrov.

Septembra 2016 je Slovenska demokratska stranka (SDS) vložila tožbo zoper državo 886 tisoč evrov zaradi posega državnih organov v demokratičnost volilnega procesa z nezakonitimi sodbami v zadevi Patria.

Največ do zdaj je dobil Uhernik

Najvišjo odškodnino za neupravičen zapor je dobil Martin Uhernik, ki je v zaporu neupravičeno preživel sedem let. Država mu je morala plačati 460 tisoč evrov za premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Milica Makoter se je z državo zaradi neupravičenih 1.225 dni v zaporu poravnala za 260 tisoč evrov – v tem znesku sta zajeti premoženjska in nepremoženjska škoda.

Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati leto in trajanje zapora, ali ima oškodovanec družino, ugled, ki ga uživa oškodovanec v svojem okolju, odnos okolja do njega po odvzeti prostosti, objavo podatkov o osebi v medijih, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo ter težo in trajanje duševnih bolečin. Med kriterije štejejo tudi to, ali je bila zadeva medijsko odmevna in ali je bila posledica medijske odmevnosti večje oškodovanje stranke, pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu.

Ne spreglejte