Nedelja, 31. 3. 2024, 7.45
7 mesecev
Papež v velikonočni poslanici pozval k prekinitvi ognja v Gazi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
87-letni papež je do oltarja prišel v invalidskem vozičku in med bogoslužjem sedel.
Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik – veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Papež Frančišek je v tradicionalni poslanici ob veliki noči opozoril na vojne v svetu in spomnil na žrtve številnih konfliktov. Na Trgu sv. Petra v Vatikanu, kjer se je zbralo na deset tisoče vernikov, je pozval k prekinitvi ognja v Gazi in dostopu humanitarne pomoči v tej palestinski enklavi. Spomnil je tudi na vojno v Ukrajini.
Papež je ob vrhuncu velikonočnih praznovanj vodil velikonočno bogoslužje, po katerem je na Trgu svetega Petra razglasil velikonočno sporočilo in daroval blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi). Po navedbah Svetega sedeža se je na trgu zbralo kakih 60.000 ljudi. V svoji poslanici ob tem najpomembnejšem krščanskem prazniku je Frančišek z balkona bazilike sv. Petra spomnil na številne vojne in krize v svetu. "Danes težke, pretežke gmote zapirajo upanje človeštva. Gmota vojne, gmota humanitarnih kriz in kršitev človekovih pravic, gmota trgovine z ljudmi," je dejal.
Pri tem je spomnil na žrtve številnih konfliktov, med drugim v Izraelu in Palestini ter v Ukrajini. V povezavi z vojno v Ukrajini je pozval k izmenjavi vseh ujetnikov med Kijevom in Moskvo. Ponovil je tudi svoj poziv k zagotovitvi dostopa humanitarne pomoči za Gazo, takojšnji izpustitvi zajetih talcev 7. oktobra lani in takojšnji prekinitvi ognja v Gazi. Pri tem je opozoril na "izčrpano civilno prebivalstvo", še zlasti na trpljenje otrok. "Vojna je vedno nesmisel," je poudaril papež. "Ne dopustimo, da bi vojni vetrovi še močneje zapihali nad Evropo in Sredozemljem," je dodal in pozval, naj se ne prepustimo logiki orožja in ponovnega oboroževanja.
Frančišek se je spomnil tudi drugih konfliktov, med drugim v Siriji, Libanonu, Armeniji in Azerbajdžanu, na Haitiju in v Mjanmaru ter v Afriki. Papeževe pozive k miru so ljudje na trgu pospremili s ploskanjem.
Papež je pred tem zjutraj na Trgu sv. Petra vodil velikonočno mašo. 87-letni papež je do oltarja prišel v invalidskem vozičku in med bogoslužjem sedel, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po končani maši se je nato zapeljal mimo množice vernikov v svojem papamobilu, številni pa so ob tem vzklikali "Naj živi papež". Trg sv. Petra, na katerem so se zbrali romarji in obiskovalci iz vsega sveta, je bil okrašen s pisanim cvetjem.
Po končani maši se je zapeljal mimo množice vernikov v svojem papamobilu, številni pa so ob tem vzklikali "Naj živi papež".
Vstajenske procesije z mašami
Na največji krščanski praznik so zjutraj v cerkvah potekale vstajenjske procesije z mašami, na katerih so slovesne aleluje naznanile, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.
Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji so v poslanici ob velikonočnih praznikih poudarili, "naj se ne predajamo obupu nad življenjem". Vsem so zaželeli blagoslovljeno veliko noč, da bi "prepoznali Boga, ki hodi z nami in nas vabi k polnosti življenja".
Največji vstajenski maši v Ljubljani in Novem mestu
Ob največjem krščanskem prazniku so škofje danes darovali vstajenjske maše. "Velika noč je za nas povabilo, da tudi mi odložimo vse tisto, zaradi česar smo zvezani, da ne moremo z neoviranim korakom in neobremenjenim srcem hoditi za svojim Odrešenikom," je pri vstajenjski maši v ljubljanski stolnici dejal Stanislav Zore.
S svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem nas, kot je dodal Zore, Jezus uči in vabi, naj odložimo dela teme in oblečemo orožje svetlobe. "Če smo Kristusovi, odvrzimo sovraštvo, prepirljivost, nevoščljivost, jezo, častihlepnost in še toliko drugega, kar kot okovi oklepa naša srca. Če smo vstali z njim, si oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa," je dejal. Ravno ta "oblečenost v Kristusa" bi moralo po njegovih besedah biti kristjanovo razpoznavno znamenje. S seboj bi ga moral nositi vse življenje. "Iz kristjanovih oči bi moralo vedno sijati obzorje večnosti, obzorje življenja. In današnji svet potrebuje oboje, upanje in življenje," je med drugim dejal Zore.
Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pa je v pridigi pri vstajenjski maši v stolni cerkvi v Novem mestu dejal, da je velika noč praznik pravega in resničnega življenja. "Spodbuja nas, da ob izstopu iz objema smrti, ki nam ga zagotavlja Gospodovo vstajenje, v svojem okolju pospešujemo kulturo življenja. Recimo življenju 'da'! To je še posebej pomembno, ker so v Sloveniji v teku priprave na uzakonitev samomora s pomočjo in evtanazije," je, kot je razvidno iz objave na spletni strani Slovenske škofovske konference, dejal Saje.
Dodal je, da človekovo življenje, za katerega kristjani verujejo, da je Božji dar, ni več nedotakljivo. "Predlog zakona z namenom, da ublaži trpljenje redkim posameznikom, prinaša številne nove probleme za širšo družbo in skrite pasti ter na področju varovanja človeškega življenja odpira možnosti za zlorabe," je opozoril Saje.
V povezavi z lansko izjavo komisije Pravičnost in mir pa je ponovil, da življenja ne smemo vrednotiti glede na njegovo koristnost, funkcionalnost, zdravje, sposobnost avtonomnega odločanja ali celo glede na stroške zdravljenja. "Dostojanstvo, ki ga uživa sleherna človeška oseba, ga varuje pred tem, da bi kdorkoli lahko posegel v njeno življenje. Z uvajanjem razlikovanja med vrednim in nevrednim človeškim življenjem bi pokopali temeljno civilizacijsko pridobitev, ki zagotavlja nedotakljivost vsakega človeškega življenja," je dejal Saje.
Poleg maš so škofje in duhovniki davi vodili tudi vstajenjske procesije. Nadškof Zore pa bo ob 15. uri v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani vodil tudi votivno protipotresno pobožnost, je še zapisano na spletni strani Slovenske škofovske konference.
