Torek, 7. 4. 2020, 12.57
4 leta, 7 mesecev
Koalicijski poslanci preložili razpravo o izjemnih pooblastilih vojski
Državni zbor je danes na predlog koalicijskih strank SDS, NSi, SMC in DeSUS in ob podpori opozicijske SNS preložil obravnavo predloga o izjemnih pooblastilih vojakov na eno od prihodnjih sej. Nekateri poslanci v opoziciji so protestirali, ker koalicija predloga ni uradno utemeljila. V izjavi za javnost pa so pojasnili, da želijo razčistiti, ali bi morali poslanci kljub nezadostni podpori predlogu na matičnem odboru o njem vseeno glasovati.
Poslanci dodatnih pooblastil vojski pri varovanju meje s Hrvaško na izredni seji parlamenta niso dodelili. V odboru za obrambo za vladni predlog, da bi vojaki bolj pomagali policistom, ni glasovalo dve tretjini navzočih poslancev. Proti so bili z leve. Koalicija je v državnem zboru glasovanje zdaj preložila, da bi razrešili dilemo, ali glasovanje odbora, kjer ni bilo večine, pomeni, da državni zbor ne sme odločati o dodatnih pooblastilih vojakom.
Število prošenj za azil že drugi mesec zapored nižje kot lani
Podatki notranjega ministrstva, ki so bili objavljeni ta teden, pa kažejo, da epidemija koronavirusa vpliva na migracije in azilne postopke. Število prošenj za azil je že drugi mesec zapored nižje kot lani. Za azil v naši državi prosi manjši del migrantov, ki jih policisti ujamejo po prečkanju meje, večji del jih policija vrne na Hrvaško.
Lani februarja je za azil prosilo 216 migrantov, letos 151, marca je za azil prosilo 356 migrantov, letos marca 164. Od teh 164 prosilcev za azil jih je bilo 47 iz Maroka, 28 iz Afganistana, 23 iz Pakistana, 12 iz Alžirije ... V preteklosti je zelo majhen del prosilcev dobil azil, velikanska večina pa je status izkoristila, da je odpotovala naprej v Italijo. Podatkov o tem, koliko migrantov je policija marca vrnila na Hrvaško, še ni.
Poslanci podprli predlog referendumske novele
Poslanci pa so na današnji izredni seji s 66 glasovi za in osmimi proti potrdili predlog referendumske novele, s katero želi vlada urediti postopek ravnanja državnega zbora v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon glede na ustavno določene razloge nedopusten. Tako želijo pohitriti tudi postopek sprejemanja novih protikorona zakonov, poroča STA.
Novela zakona o referendumu in ljudski iniciativi ureja postopek ravnanja državnega zbora v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten. Ustava namreč določa, da referenduma med drugim ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Po noveli bi bili lahko takšni zakoni razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta državnega sveta. Z novelo bi tako pridobili do osem dni krajšo časovnico tudi pri postopkih sprejemanja novih ukrepov za blažitev posledic epidemije.
Poslanci so na današnji izredni seji s 66 glasovi za in osmimi proti potrdili predlog referendumske novele.
Še pred glasovanjem o predlogu novele so poslanci glasovali tudi o predlogu dopolnila LMŠ, s katerim so poskušali v novelo dodati določbo, da bi morali poleg vlade sklep, da referenduma o nekem zakonu ni utemeljeno sklicati, podpreti tudi dve tretjini prisotnih poslancev. K podpori dopolnila so opozicijske poslance pozvali v Levici. A že v razpravi so to možnost kritizirali ne le v koalicijskih poslanskih skupinah, temveč tudi v SD in SAB. Večina v državnem zboru je tako glasovala proti predlaganemu dopolnilu.
S 66 glasovi proti osmim pa so prisotni poslanci podprli novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Kot je v razpravi poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je ta nujna, da bi lahko ukrepe za pomoč ljudem in gospodarstvu ob epidemiji koronavirusa uveljavili čim hitreje. "Novele ne sprejemamo za to vlado, ampak za katero koli vlado, ki se bo znašla v takih razmerah," je poudaril Koritnik. Po poročanju STA je dodal, da bo vlada v primeru sprejetja te novele prihranila osem dni časa pri sprejemanju protikriznih ukrepov
Zadostna podpora tudi za možnost sej na daljavo
Poslanci so danes z 79 glasovi za in ob devetih vzdržanih potrdili tudi predlog sprememb parlamentarnega poslovnika, s katerimi bodo lahko seje DZ in delovnih teles v izrednih primerih lahko izvedene tudi na daljavo z uporabo informacijske tehnologije. "Smo sredi epidemije, za katero še ne vemo, kako se bo končala. Zato je toliko bolj pomembno, da zagotovimo, da bo državni zbor pravočasno obravnaval vse ukrepe za spopadanje s posledicami koronavirusa," je uvodoma dejal predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Po njegovih besedah so tudi predlagane spremembe poslovnika korak v tej smeri.
Pomembna odločitev o sprembi poslovnika DZ! Prvi v EU, ki omogočamo razpravo in glasovanje parlamenta tudi na daljavo, s pomočjo tehnike. Hvala @StrankaSMC @strankaSDS @StrankaLMS @strankaSD @NovaSlovenija @strankaDeSUS @StrankaSAB @SnsStranka pic.twitter.com/piqQ7Dlkpb
— Igor Zorčič (@IgorZorcic) April 7, 2020
Spomnil je, da poslovnik za obravnavo in odločanje o zadevah trenutno predvideva le fizično prisotnost poslanca. V primeru vojnega ali izrednega stanja, če se državni zbor ne more sestati, pa odločanje preide na predsednika republike. V aktualni epidemiji se tako lahko zgodi, da bi zaradi okužbe med poslanci pristojnosti parlamenta prevzame predsednik republike. "Med nami večina poslancev razmišlja, da se DZ lahko tudi v tem primeru sestane in odloča na daljavo," je dejal Zorčič.
Moderne tehnologije omogočajo komuniciranje v avdio- in videotehniki na daljavo, po navedbah Zorčiča pa je to uporabilo že veliko institucij, tudi Evropski parlament: "To bo omogočilo tudi nemoteno, odzivno delo državnega zbora." Predlog so podprli v večini poslanskih skupin. Glasovanja so se vzdržali v Levici. Poslanec stranke Luka Mesec je kot razlog navedel, da "stvar ostaja nedorečena" in da ni jasno, kaj pomeni hujša nesreča oziroma druga izredna okoliščina. V stranki so predlagali, da se v poslovnik zapiše konkretno epidemija, poroča STA.
12