Za podelitev izjemnih pooblastil vojski ni bilo zadostne podpore

Proti je sicer glasovalo sedem poslancev. Poleg poslancev koalicijskih SDS, SMC, NSi in DeSUS so predlog podprli še poslanci opozicijskih SNS, poslanci LMŠ, Levice in SD pa so predlogu že v razpravi nasprotovali, poroča STA. Poslanec SAB je bil vzdržan.

Izpostavili so, da potrebe po dodatnih pooblastilih vojski ni, saj pritisk migrantov popušča. Menijo, da naj vojska v kriznih razmerah zaradi epidemije pomaga pri drugih nalogah, kot so logistika, helikopterski prevozi, razkuževanje in humanitarno udejstvovanje. Nekateri so sicer izrazili pripravljenost na ponoven razmislek o aktivaciji 37.a člena ob spremenjenih varnostnih razmerah.

Novice Pripadnike rezervne sestave Slovenske vojske pozivajo k opravljanju vojaške službe

Zagovorniki vladnega predloga pa so izpostavljali pretečo nevarnost vala migrantov v povezavi s pandemijo novega koronavirusa in zavračali mnenja nasprotnikov s trditvami, da to ne pomeni vojske na ulicah. Poudarjali so, da bi SV opravljala zgolj naloge ob slovenski južni meji, in sicer v sodelovanju s policijo, ki je kadrovsko podhranjena.

Hojs: Vsi rezervni policisti že aktivirani

Na navedbe nekaterih opozicijskih poslancev, da bi morali najprej aktivirati rezervne policiste, je notranji minister Aleš Hojs odgovoril, da so vsi rezervni policisti že aktivirani na podlagi sklepa vlade. Zaradi epidemije je po njegovih navedbah na delu več kot 1.500 policistov. Četudi ni veliko prehodov državne meje, morajo biti ekipe vseeno tam, je še dodal.

Na pobudo poslancev SAB so člani odbora sicer odločali tudi o dopolnilu, da se v naloge z izjemnimi pooblastili lahko vključi zgolj tiste pripadnike stalne ali rezervne sestave SV, ki so vanjo vključeni najmanj eno leto, s čimer se je Hojs strinjal. S tem so po besedah Maše Kociper (SAB) želeli omejiti, da se ne bi v te naloge vključevali člani različnih vard.

Prav tako so želeli nekateri člani odbora po opozorilu zakonodajno-pravne službe DZ natančneje opredeliti rok trajanja sklepa. V prvotnem predlogu je bilo zapisano, da lahko ukrepi veljajo največ tri mesece, kot to dopušča tudi zakonska določba, po mnenju zakonodajno-pravne službe pa mora biti v sklepu to obdobje zamejeno v okviru tega obdobja. Nekateri poslanci so tako s predlogom dopolnila, ki prav tako ni bil sprejet, sledili Hojsovemu predlogu, da se rok določi 15. junija. Po ministrovem mnenju bi bil ta datum primeren, ker so tudi ukrepi v predlogu koronskega mega zakona predvideni do 15. maja z možnostjo podaljšanja za 30 dni.

Zakonodajno-pravna služba podala več pripomb

Foto: STA , V. d. generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lado Bradač je opozoril na nestabilne varnostne razmere v drugih državah. Poudaril je, da je v Grčiji še vedno veliko migrantov, da sicer ni znano, kdaj bodo odšli proti severu, da pa to zagotovo predstavlja pretečo nevarnost. Val se lahko po njegovem mnenju sproži tudi zaradi poslabšanja zdravstvenih razmer.

Zakonodajno-pravna služba DZ je na predlog sklepa podala nekaj pripomb, med drugim je opozorila, da zakon določa, da ukrepi lahko veljajo za največ tri mesece, torej mora biti v sklepu to obdobje zamejeno v okviru tega, medtem ko predlog sklepa nosi isto dikcijo.

Koalicija z dopolnili k interventnemu zakonu glede določb o policijskih pooblastilih

Foto: Siol.net/ A. P. K. Koalicijske poslanske skupine so po dilemah in očitkih v javnosti med drugim vložile dopolnilo k predlogu interventnega protikoronskega zakona, s katerim predlagajo umik določil o policijskem sledenju gibanja ljudi za namen obvladovanja epidemije. Iz 103. člena pa bi črtali pooblastila za izdelavo fotorobota in vstop v tuje stanovanje, poroča STA.

Za spremembo v 103. členu zakona so se v koaliciji po premisleku odločili, ker je del strokovne in laične javnosti izrazil nekatere pomisleke nad predlogom nekaterih pooblastil.