Koalicija bi uredila financiranje zasebnega šolstva

Skupno 38 poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem predlaga sprejetje zakona po skrajšanem postopku. V predlogu so zapisali, da je namen uresničitve odločbe ustavnega sodišča, ki od leta 2014 še ni bila ustrezno zakonsko urejena, in dodajajo, da ob upoštevanju odločbe ustavnega sodišča iz leta 2020 predlagajo dopolnitev 86. člena ZOFVI z novim, tretjim odstavkom.

Kako bi izpolnili nalogo ustavnega sodišča?

Foto: Ana Kovač V njem so zapisali, da se zasebni osnovni šoli za izvajanje obveznega dela javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja zagotovi enaka višina sredstev, kot jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole, in ohrani 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne osnovne šole.

"Zasebnim šolam, ki izvajajo izobraževalne programe osnovnega glasbenega izobraževanja, srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ali gimnazijam, se za izvedbo programa še naprej zagotavlja 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Na te se namreč odločba ustavnega sodišča ne nanaša," so zapisali v poglavitnih rešitvah predloga zakona.

Predlog bi bil za eno šolsko leto "težek" 350 tisoč evrov. Če bo zakon sprejet, bi začel veljati 1. septembra letos.

Ustavno sodišče zadnjič presojalo lanskega marca

Lanskega marca so sicer ustavni sodniki odločili, da državi ni treba stoodstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa država v takšni šoli v celoti financirati obvezni del programa. S tem sodniki vztrajajo pri svoji odločbi, ki bi jo državni zbor moral uresničiti že v času vlade Mira Cerarja.

Ustavno sodišče je na podlagi več pobud, ki so jih vložili Peter Gregorčič, Miha Skubic in Tadej Šeme, presojalo ureditev prvega stavka drugega odstavka 86. člena zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. 

Novice Ni kršitev ustave, če država ne financira polno neobveznih programov zasebnih OŠ

Zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, država zagotavlja petinosemdeset odstotkov sredstev za obvezne in dodatne programe. Pobudniki so menili, da bi moralo biti zagotovljeno stoodstotno javno financiranje tudi dodatnih programov zasebnih osnovnih šol. O tem je bil lani tudi velik spor v državnem zboru.

Kot so navedli sodniki, zakon v delu, ki se nanaša na javno financiranje dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ni neskladen z ustavo, ko zagotavlja le 85-odstotno financiranje.