SiolNET. Novice Slovenija
0,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Sklepna prireditev ob 70-letnici Kemijskega inštituta v Ljubljani

Kdo sta kemika, ki sta si s svojima doktorskima disertacijama zaslužila posebno Preglovo nagrado?

0,83

termometer

Nagrajenca sta vsak na svojem področju pomembno pripomogla k razvoju novih tehnologij, od katerih bomo nekoč imeli neposredno korist tudi v vsakdanjem življenju.

Celo številni kemiki še niso slišali za divodikov trioksid (HOOOH), a mu tridesetletni Gregor Strle že več let namenja vso svojo raziskovalno pozornost. Diplomant ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je svojo doktorsko disertacijo z naslovom "Novi načini priprave divodikovega trioksida in njegova uporaba za oksidacije organskih spojin" zagovarjal tik pred začetkom letošnjega leta.

Drugi letošnji prejemnik Preglove nagrade za izjemno doktorsko disertacijo je Maxim Zabilskiy. Maja letos je doktoriral na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, v svoji disertaciji pa je predstavil nov katalizator za razgradnjo škodljivega toplogrednega didušikovega oksida.

Strle: "Vroča objava" v eni izmed najprestižnejših znanstvenih revij

Gregor Strle je s svojimi dosežki na področju nenavadne spojine divodikov trioksid prepričal tudi urednike izjemno ugledne in zelo priznane znanstvene revije Angewandte Chemie – faktor vpliva 11,7 zgovorno dokazuje pomen in ugled te revije, kjer so Strletov prispevek uvrstili v kategorijo vročih objav. Gregor Strle je s svojimi dosežki na področju nenavadne spojine divodikov trioksid prepričal tudi urednike izjemno ugledne in zelo priznane znanstvene revije Angewandte Chemie – faktor vpliva 11,7 zgovorno dokazuje pomen in ugled te revije, kjer so Strletov prispevek uvrstili v kategorijo vročih objav. Gregor Strle, ki se je po diplomi zaposlil kot mladi raziskovalec na katedri za organsko kemijo ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, danes pa je raziskovalec v družbi Krka, je s svojimi dosežki prepričal tudi urednike izjemno ugledne in zelo priznane znanstvene revije Angewandte Chemie – faktor vpliva 11,7 zgovorno dokazuje pomen in ugled te revije, kjer so Strletov prispevek uvrstili v kategorijo najpomembnejših objav.

Potencial za praktične aplikacije vsakdana in industrije

Preprosta metoda za pripravo čistega divodikovega trioksida, do katere je Strle prišel z uporabo naprednih metod fizikalne organske kemije, je to nenavadno molekulo približala širšemu krogu znanstvenikov. Njen potencial je predvsem v tem, da jo je s prihodnjim razvojem ustreznih katalizatorjev mogoče spremeniti v specifičen in učinkovit oksidant s praktičnimi aplikacijami za vsakdanje življenje in industrijo.

Pomen teh dosežkov in zlasti objave v tako zelo ugledni in priznani znanstveni reviji je prepoznala tudi Univerza v Ljubljani, ki je dosežek uvrstila med svojih deset najodmevnejših raziskovalnih dosežkov v letu 2015, prav tako pa ga je Javna agencija za raziskovalno dejavnost  (ARRS) uvrstila na letošnji seznam Odlični v znanosti.

Zabilskiy: učinkovitejša razgradnja tretjega najbolj škodljivega toplogrednega plina

Dr. Maxim Zabilskiy med svojimi doktorskimi raziskavami sintetizira nove katalitske nanomateriale na osnovi na bakrovega(II) oksida in cerijevega dioksida, ki lahko razgrajujejo didušikov oksid v izpušnih plinih pod milejšimi pogoji, kot to omogočajo današnje metode in tehnologije. Dr. Maxim Zabilskiy med svojimi doktorskimi raziskavami sintetizira nove katalitske nanomateriale na osnovi na bakrovega(II) oksida in cerijevega dioksida, ki lahko razgrajujejo didušikov oksid v izpušnih plinih pod milejšimi pogoji, kot to omogočajo današnje metode in tehnologije. Po diplomi na Fakulteti za kemijo na Državni univerzi v Moskvi v Rusiji leta 2010 je Maxim Zabilskiy sodeloval pri več mednarodnih industrijskih projektih, nato je leta 2012 prišel na odsek za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in hkrati vpisal doktorski študij na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

V svoji disertaciji z naslovom "CuO-CeO2 mešani kovinski oksidi kot katalizatorji za razgradnjo N2O: sinteza, karakterizacija in katalitska aktivnost" je predstavil nove katalitske nanomateriale, ki razgrajujejo didušikov oksid, toplogredni plin, ki s tanjšanjem ozonske plasti vpliva na podnebje.

Zdajšnje tehnologije za zmanjševanje izpustov didušikovega oksida so predvsem stroškovno neugodne, kajti zahtevajo ali visoke obratovalne temperature ali dodajanje reducentov za zagotavljanje ustrezne stopnje degradacije didušikovega oksida.

Zabilskiy med svojimi doktorskimi raziskavami sintetizira nove katalitske nanomateriale na osnovi na bakrovega(II) oksida in cerijevega dioksida, ki lahko razgrajujejo didušikov oksid v izpušnih plinih pri razmeroma nizkih temperaturah, to je pod 500 stopinjami Celzija, in brez dodajanja reducentov.

Ti dosežki odpirajo pot za razvoj novih tehnologij, prijaznih do okolja, in vseh pripadajočih tehnologij tako v raziskovalnih laboratorijih kot tudi v industriji.

Na svoji raziskovalni poti do doktorata je objavil šest prispevkov v znanstvenih revijah z nadpovprečnim faktorjem vpliva (tudi do 8,9), svoje dosežke pa predstavil tudi na številnih predavanjih ter domačih in tujih konferencah.

Na Kemijskem inštitutu, ki letos zaznamuje 70 let svojega obstoja, se radi pohvalijo, da so v slovenskem prostoru znanstvena ustanova z največ patentnih prijav na zaposlenega. Na Kemijskem inštitutu, ki letos zaznamuje 70 let svojega obstoja, se radi pohvalijo, da so v slovenskem prostoru znanstvena ustanova z največ patentnih prijav na zaposlenega.

Friderik Pregl, Nobelov nagrajenec slovenskega rodu

Preglova nagrada je dobila ime po Frideriku Preglu, kemiku slovenskega rodu in Nobelovem nagrajencu za kemijo leta 1923, ki se je rodil leta 1869 v Ljubljani. Na Kemijskem inštitutu jo podeljujejo od leta 2006, saj tako, kot pojasnjujejo, opozarjajo na še posebej uspešne raziskovalke in raziskovalce ter skrbijo za znanstveno odličnost v družbi in promocijo znanstveno-raziskovalnega dela.

Poleg velike Preglove nagrade in Preglove nagrade vsako leto podelijo tudi nekaj Preglovih nagrad Kemijskega inštituta za izjemno doktorsko delo za najboljše raziskave, opravljene v okviru doktorskih del doktorandov s področja kemije in sorodnih ved.

Tesni stiki z gospodarstvom so eden od pomembnih stebrov odličnosti v znanosti, je prepričan prvi mož Kemijskega inštituta v Ljubljani Gregor Anderluh. Tesni stiki z gospodarstvom so eden od pomembnih stebrov odličnosti v znanosti, je prepričan prvi mož Kemijskega inštituta v Ljubljani Gregor Anderluh.

Prvih sedem desetletij Kemijskega inštituta

Na slovesnosti so prav tako predstavili knjigo Kemijski inštitut, širimo meje znanosti. V njej so, kot je pojasnil eden od avtorjev in glavnih urednikov knjige Jure Zupan, s skrbnim preverjanjem dokumentacije in dostopnega arhivskega materiala opisali sedem desetletij izzivov in razvoja Kemijskega inštituta, ki je sooblikoval tudi razvoj naravoslovnih znanosti, tehnologije in gospodarskega razvoja v Sloveniji.

Znanost dobi svoj pravi pomen ob uspešnem prenosu dosežkov v gospodarstvo

Drugi glavni urednik knjige in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh je poudaril, da bo, tako kot v prvih sedemdesetih letih, tudi v prihodnje Kemijski inštitut svojo odličnost gradil na odlični znanosti, delu z mladimi in tesnih stikih z gospodarstvom. Kemijski inštitut je namreč s povprečno desetimi patentnimi prijavami na leto slovenska raziskovalna ustanova z največ tovrstnimi prijavami na število zaposlenih, enako uspešni pa so pri prenosu znanja v gospodarstvo.

Anderluh je zlasti ponosen, da so raziskave Kemijskega inštituta, od medicine do raziskav materialov, našle pot do objav v najprestižnejših svetovnih znanstvenih revijah: "Tako dokazujemo, da smo v svetovnem vrhu."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin