Kdo bo prepričljivejši – aktualni predsednik ali novinec?

Dr. Janez Kocijančič, 7. decembra bo padla odločitev. 19 let ste že načelu Olimpijskega komiteja Slovenije, nekateri menijo, da preveč, drugi, da imate še vedno veliko narediti.

Najbrž ima vsak po svoje prav. O tem bo z demokratičnim tajnim glasovanjem odločila volilna skupščina Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.

Zakaj ste se odločili za vnovično kandidaturo?

Prepričali so me številni sodelavci, ki so menili, da je uspešno delo treba nadaljevati.

Le dva kandidata za novega predsednika je za mnoge presenečenje kandidacijskega postopka. Zakaj je tako malo zanimanja za to mesto?

Tudi v drugih deželah ni drugače, saj je le malo volitev, kjer bi se za mesto predsednika nacionalnega olimpijskega komiteja potegovala več kot dva kandidata.

Ali zato, ker mnogi ne verjamejo v spremembe?

To morate vprašati njih, saj ne morem govoriti v imenu drugih. Je pa tudi res, da je Olimpijski komite Slovenije po številnih parametrih med najuspešnejšimi olimpijskimi komiteji v Evropi in da je spremembe treba uveljavljati premišljeno.

Kaj bi pri svojem delu v preteklih letih, desetletjih vodenja Olimpijskega komiteja Slovenije spremenili, če bi seveda lahko?

Želel bi povečati učinkovitost dela. V odločanje o športnih usmeritvah na nacionalni ravni bi želel še v večji meri vključevati športnice in športnike. Po obdobju uspešne izgradnje športne javne infrastrukture je več javnega denarja treba nameniti športni dejavnosti in vzdrževanju objektov.

Kaj je največji uspeh vašega dolgoletnega vodenja OKS in kaj največji minus?

V tem obdobju se je Olimpijski komite Slovenije od začetkov, ko razen športne tradicije nismo imeli praktično ničesar, uveljavil kot enakopraven in ugleden član svetovne olimpijske družine. Po odstotku prebivalstva, ki se ukvarja s športom, smo takoj za Skandinavci in pred vsemi sosedi. Tudi v vrhunskem športu smo po doseženih odličjih na olimpijskih igrah, pri plasmajih v finalne dele svetovnih prvenstev v nogometu, košarki, hokeju na ledu itd. glede na število prebivalcev v samem svetovnem vrhu. O minusih naj sodijo drugi. Zanesljivo jih je kar nekaj, saj je šport zrcalna slika družbenega dogajanja. Vsekakor bo pred novim Olimpijskem komitejem Slovenije veliko dela in odgovornih nalog.

Milan Kranjc, ste popolna neznanka, od nedavnega prvi mož Vaterpolske zveze Slovenije, zdaj kandidat za predsednika OKS. Zakaj ste se odločili za kandidaturo?

Morda sem v športni javnosti neznan, ne pa tudi med funkcionarji in športniki, čeprav sem na tem področju novinec kot funkcionar. Športniki me v zadnjem obdobju poznajo predvsem kot zaupnika in njihovega "psihoterapevta". Predsednik Vaterpolske zveze Slovenije sem postal zaradi svoje osnovne stroke – kriznega vodenja, in ker so bili nekateri prepričani, da je vaterpolo v krizi, so me povabili v svoje vrste. Ideja o vodenju Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez pa se je rodila že veliko prej.

Je anonimnost vaš hendikep?

Svoje anonimnosti nimam za hendikep, kvečjemu za prednost, saj prinašam nove poglede in ideje. In ker sem neobremenjen, vidim rešitve za nekatere težave veliko preprosteje.

Kaj je poglavitni razlog za vašo kandidaturo?

Moj osnovni namen kandidature je narediti temeljni premik v slovenski kulturi razmišljanja. Življenje moramo gledati kot celoto in del te celote je šport. Torej gre za drugačno obravnavanje športa. Na drugi strani pa imamo veliko svetovnih prvakov, ljudi z najboljšimi izkušnjami. Če želimo voditi vrhunsko podjetje, potrebujemo vrhunsko izkušnjo. Vrhunske izkušnje ne moremo dobiti z vzgojo ali izobraževanjem. Vrhunski športniki vodijo vrhunska podjetja ali pa izobražujejo/trenirajo menedžerje, da postanejo vrhunski. Tako to postane najboljša izvozna storitev.

Le dva kandidata sta za novega predsednika. Ni to presenetljivo malo za vodenje tako pomembne organizacije?

Res sva samo dva kandidata, vendar je to ogromno, če pogledamo na vseh 19 let, ko je večinoma bil samo eden. Ustvaril se je nek navidezni strah. Tudi sam sem se srečal z različnimi opozorili, pazi, kje se voziš, kje hodiš… vendar sem prepričan, da so to samo besede.

Se vam zdi, da se je aktualni prvi mož Olimpijskega komiteja Slovenije izpel?

O gospodu Kocjančiču ne bi mogel razpravljati, zagotovo pa meni, da se ni izpel, če še enkrat kandidira. Jaz sem prepričan, da lahko v tem trenutku ponudim veliko več.

Kaj je po vaše največji Kocijančičev uspeh in kaj največja hiba njegovega dolgoletnega predsedovanja olimpijskemu komiteju?

O dosedanjem vodenju OKS lahko rečem samo to, da je še aktualni predsednik delal najbolje, kot zna, in vedno v dobri veri, da dela najbolje, in tega ne morem soditi. Sam pa bom dal poudarek predvsem enakovrednemu obravnavanju športnikov in športa in povezal lokalne skupnosti z vrhom države.

Kaj bi bilo po vaše treba spremeniti?

V Olimpijskem komiteju Slovenije je treba dati večji poudarek drugemu delu imena Zveza športnih zvez, ki tudi generira vse tiste, ki gredo na olimpijske igre. Predvsem pa veliko več spoštovanja do športnikov, zaradi katerih OKS ZŠZ sploh obstaja.