Katarina Kresal: Odločitev je Pahorjeva

Koalicijski partnerji imajo po njenih besedah lahko glede tega pomisleke, vendar je izbira njegova, je Kresalova komentirala pripombe glede kadrovske politike predsednika vlade, zlati imenovanj Dimitrija Rupla in Matjaža Šinkovca. "Njihov delokrog je treba zelo natančno določiti" "Kar pa se tiče delokroga teh svetovalcev, še posebej, če posegajo v pristojnosti ostalih ministrov, pa smo vsaj v LDS mnenja, da jih je treba zelo natančno določiti, predvsem zato, ker vsi predstavniki, ki potujejo po svetu in predstavljajo politiko Slovenije, za to imajo ustrezna navodila in usmeritve vlade. Glede tega postopka se moramo dogovoriti in s tem so se strinjali vsi koalicijski partnerji," je dodala Kresalova.

Se bo vtikal v delo zunanjega ministra?

Kresalova je v ponedeljek zaradi Ruplovega odhoda v Rim razmišljala o vrhu koalicijskih strank. Ruplov obisk naj bi nakazoval, "da morda ne bo njegova funkcija omejena samo na funkcijo javnega uslužbenca in vprašanje je, ali s tem posega v pristojnosti zunanjega ministra."

68 % jih nasprotuje imenovanju Rupla Raziskava Politbarometer je pokazala, da Pahorjevo imenovanje Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca v svojem kabinetu odobrava 24 odstotkov anketirancev, medtem ji 68 odstotkov nasprotuje.

Pahorjevo vlado podpira dobra polovica vprašanih Vlado premiera Boruta Pahorja podpira dobra polovica anketiranih, dobra tretjina pa je ne podpira, kaže decembrska raziskava javnega mnenja Politbarometer.

Večina vprašanih ne odobrava imenovanja Dimitrija Rupla za Pahorjevega odposlanca, polovica pa jih meni, da mora vlada pri reševanju vprašanja izbrisanih spoštovati odločbo ustavnega sodišča.

Če bi bile volitve v nedeljo ... Če bi bile volitve naslednjo nedeljo, bi 30 odstotkov vprašanih volilo Socialne demokrate, 18 odstotkov SDS, osem odstotkov Zares, šest odstotkov SNS in štirje odstotki DeSUS. Pod parlamentarnih pragom bi v takšnem primeru ostale LDS (tri odstotke) ter SLS in NSi (dva odstotka).

Z vlado zadovoljnih polovica anketirancev Z vlado premiera Pahorja je sicer zadovoljnih 51 odstotkov anketiranih, 34 odstotkov pa je ne podpira. Junijska meritev je denimo pokazala 33-odstotno podporo vladi tedanjega premiera Janeza Janše, 60 odstotkov vprašanih pa tedanje vlade ni podpiralo. Z izidom septembrskih parlamentarnih volitev je zadovoljnih 59 odstotkov anketirancev, 34 odstotkov pa jih z rezultatov ni zadovoljnih.

Odločeni so bili že dalj časa Anketirance so tudi povprašali, kdaj so se odločili za stranko, za katero so glasovali na volitvah. 60 odstotkov je bilo odločenih že dalj časa, 13 odstotkov se jih je odločilo v začetku leta, 12 odstotkov v zadnjem mesecu, 13 odstotkov pa v zadnjih dneh pred volitvami.

Najbolj zaupajo predsedniku Raziskava Politbarometer je merila tudi zaupanje v institucije. Največje, 55-odstotno zaupanje, uživa predsednik republike, sledijo pa evro (53 odstotkov), Banka Slovenije (49), informacijska pooblaščenka (47), šolstvo (44), vojska (42), varuhinja človekovih pravic (41), predsednik vlade (40), komisija za preprečevanje korupcije (36) in mediji (35 odstotkov). Anketiranci pa imajo najmanj zaupanja v Cerkev in duhovščino (48-odstotni delež nezaupanja), sodišča (46) ter politične stranke (43 odstotkov).

Največ zaupanja je pridobil premier Primerjava rezultatov zadnjih treh meritev pokaže, da so na zaupanju največ pridobili predsednik vlade, državni zbor in vlada v celoti, največ pa je izgubil predsednik republike. Po besedah vodje Centra za raziskovanje javnega mnenja Nika Toša pa je očitna tudi visoka umestitev nadzornih ustanov, ki je nad ravnjo zaupanja, ki jo uživajo osrednje državne ustanove.

Odobravajo, da Türk ni podpisal veleposlanikov Anketirance so v raziskavi povprašali tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih. Odločitev predsednika republike Danila Türka, da zadrži imenovanje nekaterih veleposlanikov, denimo odobrava 60 odstotkov vprašanih, 26 odstotkov pa je ne odobrava.

Že več jih je proti oddaji Blejskega otoka cerkvi Tudi odločitev nekdanjega ministra za kulturo Vaska Simonitija, da odda Blejski otok v najem Cerkvi, je naletela na neodobravanje, saj jo podpira 17 odstotkov, nasprotuje pa 69 odstotkov vprašanih. Tudi odločitve nekdanje ministrice za visoko šolstvo Mojce Kucler Dolinar, da podpre ustanovitev Nove univerze, večina, 41 odstotkov, ne podpira, odločitev pa odobrava 24 odstotkov.

Polovica za spoštovanje Us glede izbrisanih Slaba polovica vprašanih, 49 odstotkov, meni, da bi morala vlada pri reševanju položaja izbrisanih spoštovati odločbo ustavnega sodišča, 28 odstotkov pa je prepričanih, da vlada tega ni dolžna.

Največji vrednoti sta družina in delo Izvajalci raziskave so merili splošno socialno in politično klimo v državi. Raziskave pokažejo, da sta v vrhu vrednotne lestvice Slovenk in Slovencev družina in delo, na dnu pa vera in politika. Kljub splošnemu zadovoljstvu in prevladujočemu izražanju zadovoljstva z življenjem kot celoto (73,5 odstotka), pa ljudje izražajo tudi močno zaskrbljenost glede življenjskih razmer in pogojev lastne družine, otrok v revnejših slovenskih družinah, bolnih in invalidnih oseb, starejših in brezposelnih.

53 % zadovoljnih z materialnim položajem Z materialnimi razmerami je zadovoljna dobra polovica vprašanih (53 odstotkov), nezadovoljna pa slaba polovica (45 odstotkov). Zaskrbljenost glede možne izgube zaposlitve pa kaže dobra tretjina vseh zaposlenih. Glede na to, da se v zadnjem času veliko govori o svetovni gospodarski in finančni krizi, pa 64 odstotkov vprašanih odgovarja, da bo to vplivalo na njihovo ravnanje z denarjem.

Decembrsko raziskavo Politbarometer je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja med 8. in 10. decembrom na vzorcu 944 anketiranih.