Sreda, 11. 3. 2020, 16.25
4 leta, 1 mesec
Kandidat za ministra za javno upravo Koritnik uspešno skozi prvo parlamentarno sito
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
2
Kandidat za ministra za javno upravo Boštjan Koritnik je z 11 glasovi za in sedmimi proti uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Med drugim je dejal, da bi vsak izstop iz enotnega plačnega sistema pomenil njegov razpad, če ne bi bilo o tem širokega soglasja, piše STA.
Kandidat je že v predstavitvi napovedal nadaljevanje razprave o anomalijah plačnega sistema v javnem sektorju. Po njegovem mnenju je ena od rešitev tudi ustreznejše variabilno nagrajevanje, pri čemer je izziv povečati variabilni del mase za plače, ne da bi se povečal skupni obseg plač.
"Racionalizacija ne pomeni odpuščanj"
Več poslancev je zanimalo, kako namerava zagotoviti, da bodo za variabilni del plač javnih uslužbencev zagotovljena dodatna sredstva, ter ali racionalizacija v javni upravi pomeni odpuščanja. Koritnik je zatrdil, da racionalizacija ne pomeni odpuščanj, pač pa preusmeritev kadrov na področja, ki so kadrovsko podhranjena. Pri tem je večkrat izpostavil inšpekcijske službe, piše STA.
Za ohranitev enake mase plač ob variabilnem nagrajevanju pa bi bilo treba opredeliti bolj določna merila za posamezna delovna mesta. Ker pa ocenjevanja dela ne moremo popolnoma objektivizirati, bo tu ključna vloga predstojnikov, ki morajo prevzeti večjo odgovornost, je dodal. Na vprašanje Nataše Sukič (Levica), ali bi z nagrajevanjem nekaterih ob isti plačni masi morali drugim tudi kaj odvzeti, je odvrnil, da bolj logično, kot je sama povedala, se ne da: "Če nekomu daš, moraš drugemu vzeti". Ob tem pa je poudaril, da tudi v javnem sektorju vsi niso nadpovprečni.
"Vsak izstop bi pomenil razpad sistema"
Ker je kandidat za ministra za obrambo Matej Tonin na torkovem zaslišanju izpostavil potrebo po izvzetju Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema, ga je Nik Prebil (LMŠ) vprašal, ali namerava izločiti posamezne poklicne skupine. Po Koritnikovih besedah bi vsak izstop pomenil razpad sistema, če ne bi bilo o tem širokega soglasja tako politike kot vseh deležnikov. Zato to ni le vprašanje za ministrstvo za javno upravo, ampak je potrebna širša poglobljena razprava, je dodal, piše STA.
Več poslancev ga je spraševalo tudi o spremembah volilne zakonodaje. Ob tem je poudaril, da je odločitve ustavnega sodišča treba spoštovati, zato je eden od njegovih ciljev, da bodo naslednje državnozborske volitve izpeljane na podlagi nove zakonodaje. Spomnil je, da zadnji predlog novele zakona o volitvah v DZ ni dobil zadostne podpore, zato pričakuje, da se bodo nadaljevala usklajevanja pri predsedniku republike, pri čemer bo ministrstvo za javno upravo opravilo podporno vlogo.
"Znotraj koalicije se bodo preverjala različna stališča"
Nekateri člani odbora, med njimi Maša Kociper (SAB) in Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), so želeli konkretno pojasnilo, kakšnemu predlogu sprememb volilne zakonodaje je naklonjen. Povedal je, da je njegovo stališče enako kot stališče SMC, torej podpira ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. "Znotraj koalicije pa se bodo preverjala različna stališča," je dodal.
Glede na to, da je v koalicijski pogodbi napovedana krepitev avtonomije občin, je poslanko SD Bojano Muršič zanimalo, kako se namerava tega lotiti ter kakšno je njegovo stališče do predlaganega zakona o finančni razbremenitvi občin. Koritnik je omenjeni zakon izpostavil kot pozitiven primer, ali pomeni tudi pravo rešitev, pa je po njegovih besedah še prezgodaj napovedati.
Ker je Koritnik član delovne skupine za pripravo osnutkov pokrajinske zakonodaje, ga je več članov odbora povprašalo glede možnosti, da se pokrajine ustanovijo še v tem mandatu ter o oceni finančnih posledic. Kandidat ni preveč optimističen, da bi jim to uspelo v dveh letih. S finančnimi posledicami se, kot je dejal, v delovni skupini niso ukvarjali, saj je treba najprej določiti pristojnosti. Sam sicer pokrajine vidi kot enote, ki se bolj "zažirajo" v državne funkcije kot funkcije lokalne samouprave, ne želi pa "prejudicirati konsenza, ki mora biti politični", še piše STA.
2